29 lines
5.8 KiB
Plaintext
Executable File
29 lines
5.8 KiB
Plaintext
Executable File
44 II. seja dne 21. junija 1902. -
|
||
|
||
in če je to bilo, dali so mesto ali trg v privilegirano skupino, sicer so ga pa pustili med kmetskimi ob činami. No in potem so šli naprej in so rekli, no, kmet, to pa dobi svojo skupino, to so kmetske občine. Priznati se mora, da še največ značaja interesne skupine imajo kmetske občine na sebi. To je istina. Ali pri tem so pa glasove, število poslancev na način razdelili med kmetske občine, mesta in skupino vele posestva, na tak nečuven način, da so kmetje bili, to se mora odkritosrčno reči, prav grdo ogoljufani pri tem. Kranjska dežela s svojim pol milijona pre bivalcev je večinoma agrikulturna dežela in ogromna večina ljudstva živi od kmetije in sicer ne od vele posestnikov, ampak od malega posestva, od kmet skega posestva in vendar so vse kmetske občine skupaj dobile samo šestnajst poslancev za deželni zbor kranjski, veleposestniki pa so dobili deset poslancev! Torej, gospoda moja, na tak način so se delile politične pravice, na tak nečuven način so se kmetske občine ogoljufale, na tak nečuven način se je ogoljufalo ljudstvo.
|
||
|
||
Deželni glavar:
|
||
|
||
Prosim gospoda govornika! Jaz moram izreči, da se gre tu za postavo, ki je še danes v veljavi, in o taki postavi se ne sme govoriti, da je goljufija.
|
||
|
||
Poslanec dr. Šušteršič:
|
||
|
||
Pa je vendarle res!
|
||
|
||
Deželni glavar:
|
||
|
||
Kar je potrjeno od zakonodajnih faktorjev, se od njih tudi sme spremeniti, ampak zakon ozna čiti, da je goljufija, temu moram odločno naspro tovati. Vi lahko rečete, zakon ni pravičen za da našnje razmere, ampak izraz goljufija se ne sme rabiti (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To ne spada k nujnosti!“ — Poslanec dr. Krek: — Abgeordneter Dr Krek: „Gospod govornik je rekel, da je nemško-liberalna stranka ž njim goljufala!“)
|
||
|
||
Poslanec dr. Šušteršič
|
||
|
||
(nadaljuje: — fortfahrend:)
|
||
|
||
Jaz sem rekel, tisti činitelji so goljufali, ki so skuhali to stvar. No pa to nima nič na sebi, gospod deželni glavar mora svojo dolžnost spolnovati. Torej, gospoda moja, noben človek z zdravim razumom in pa noben pošten človek ne more reči, da je taka razdelitev mandatov pravična. Seveda posledice tega tudi niso izostale, posledica namreč, da se je v deželni in državni zakonodaji vedno znanemarjal interes kmetskega stanu in da so vedno drugi interesi bili v prvi vrsti, kmetu pa so se vedno nalagala nova bremena. Semtertje je dobil kak kos, da se je za nekoliko časa pomiril in potem so se mu zopet navalila nova bremena. Za vsak groš, katerega je kmet dobil od dežele ali državne zako nodaje, je gotovo 1 gld. novega bremena dobil.
|
||
|
||
II. Sitzung am 21. Juni 1902.
|
||
|
||
Gospoda moja, le tako je bilo mogoče, da se je kmet do danes v Avstriji — jaz bi rekel — ziste- matično do srajce slekel, tako da ne more več eksi stirati in posledica tega — in to je pač vprašanje velike nujnosti za celo državo, posledica tega je, da se kmet izseljuje iz dežele in, gospoda moja, ravno tisti gredo iz dežele, ki imajo krepko inici- jativo, ki so zdravi na duši in na telesu, ti gredo ven iskat si kruha čez morje in tako izgublja država najboljše moči in s tem še trpi celo brambena moč naše države.
|
||
|
||
Poglejmo vendar številke, kako se množi število tistih, ki imajo vojaško dolžnost, ki pa ne pridejo na nabor, ampak so zbežali pred naborom in se pre selili izven Avstrije. Od leta 1888. do 1894. je šte vilo teh. ki so se naboru odtegnili, od 16.000 posko čilo na 66.000 in vojna uprava je smatrala potrebno, da od leta 1894. naprej sekretizira te številke, da jih ne daje več v javnost. Jaz sem v delegaciji vojnega' ministra vprašal, kaj je s temi številkami in on je rekel: „Zakaj bi vsak vedel, kako močni smo. Sicer pa Vi lahko številke dobite, pojte k generalu Kani- sius-u,ta jih Vam bo dal“. In jaz, ne bodi len, sem res šel h generalu Kanisiusu na Dunaju in sem rekel: „Po te in te številke sem prišel.“ Gospod general je pa rekel: „Dobro, pokažem jih Vam, ampak, pod dvema pogojema. Prvič ne smete teh številk nikomur povedati in drugič ne smete nič zapisati.“ (Smeh na levi. — Gelächter links). Torej jaz sem številke pogle dal, rekel sem tudi generalu, obžalujem da nimam spomina kakor slon (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „Ali ima slon dober spomin?“ — Poslanec Jaklič: — Abgeordneter Jaklič: „Seveda, vsaj ima ve liko glavo!“) ----------seveda, ta ima velikansk spomin, ima veliko glavo, veliko možganov. Vsaj je to, popol noma po materijalističnem načelu, čegar prijatelj ste Vi, merodajno, koliko tehtajo možgani. (Poslanec Hri bar: — Abgeordneter Hribar: „Slaba primera!“) Torej, gospoda moja, jaz sem številke videl, bistveno sem si jih tudi zapomnil, — sem jih takoj na ulicah za pisal, ampak sedaj pa pomislite, -- ne smem jih nobenemu povedati, ampak ostati morajo do smrti tajnost moja, Kanisiusova in vojnega ministra! (Ve selost na levi. — Heiterkeit links.) Toda, gospoda moja, ako se pomislijo samo številke od leta 1888. do 1894., kjer je število od 16.000 poskočilo na 66.000, in ako se pomisli, da je to število posebno veliko ravno na Kranjskem, kjer znaša po številki leta 1894. odstotek vojnih zavezancev, ki so se od tegnili naboru, 130°/oo, torej 13 od sto in da je ravno tista številka tudi na Tirolskem, je jasno, da baš tistim deželam, ki so od nekdaj dajale Avstriji najboljše vojake, sedaj manjka vojakov vsled go spodarske depresije, ker je. ljudstvo popolnoma obubožalo in ravno tisti, ki so močni in imajo ini- cijativo in pogum, zapustijo domovino in gredo v tuje kraje. Vse to bi se nikdar ne moglo zgoditi, ako bi ne imeli krivične volilne postave, ki je za krivila in poskrbela za to, da kmet nikoli ne pride do besede, kakršno bi po pravici smel zahtevati po svojem številu in pomenu, katerega ima v državi.
|
||
|