43 lines
5.0 KiB
Plaintext
Executable File
43 lines
5.0 KiB
Plaintext
Executable File
(Bere §§. 48., 49., 50. — Liest die §§. 48, 49, 50.) (Obveljajo brez razgovora — Werden ohne De batte angenommen.)
|
||
|
||
(Bere §. 51. — Liest §. 51.) Na koncu 2. odstavka slovenskega teksta se ima dodati citat „(§. 52.)“ z oklepoma. (§. 51. obvelja — §. 51 wird angenommen.)
|
||
|
||
(Bere §. 52. — Liest §. 52.) (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
|
||
|
||
(Bere §. 53. — Liest §. 53.) Tukaj je na koncu zadnjega odstavka sloven skega teksta dodati citat „(§. 31. deželnega reda)“ z oklepoma. (§. 53. obvelja — §. 53 wird angenommen.)
|
||
|
||
(Bere člen I. — Liest Artikel I.) V slovenskem in nemškem tekstu imate se v 1. vrsti med številki „36. in 41.“ vriniti številki „38., 40.“ (Obvelja — Angenommen.)
|
||
|
||
(Bere člen II. — Liest Artikel II.) (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
|
||
|
||
(Bere naslov in uvod — priloga 41. — Liest Titel und Eingang — Beilage Nr. 41.) (Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
|
||
|
||
Landeshauptmann:
|
||
|
||
Die dritte Lesung der Vorlage wird in der Regel in der nächsten Sitzung vorgenommen; ich werde daher die dritte Lesung des vorliegenden Gesetzentwurfes auf die Tagesordnung der kommenden Sitzung setzen.
|
||
|
||
Poročevalec Svetec:
|
||
|
||
Ostane še rešitev peticije Cirkniškega županstva. Jaz sem že imel priložnost omeniti, da je odsek sklenil nasvetovati, da se ta peticija negativno reši, to je, da se odbije s tem, da se to, kar prosi, ni sprejelo v §. 3. deželnega volilnega reda.
|
||
|
||
Toraj moj predlog se glasi: Naj se ta peticija
|
||
|
||
odbije, ker je negativno rešena.
|
||
|
||
(Obvelja brez razgovora — Wird ohne Debatte angenommen.)
|
||
|
||
4. Utemeljevanje samostalnega pred loga g. dr. Samca glede povek- šanja takse za ženitevske oglas- nice.
|
||
|
||
4. Begründung des selbstständigen Antrages des Herrn Dr. Samec betreffend die Er höhung der Ehemeldzetteltaxe.
|
||
|
||
Deželni glavar:
|
||
|
||
Podelim besedo gosp. nasvetovalcu dr. Samec-u, da vtemelji svoj nasvet.
|
||
|
||
Poslanec dr. Samec:
|
||
|
||
„Slavni zbor!
|
||
|
||
Ko sem si vzel čast v tem slavnem zboru, staviti svoj nasvet, imel sem pred očmi tisto rano na telesu našega naroda, katera, bojim se skoraj reči, neozdrav ljivo dalje sega po zdravih delih, tisto kalamiteto, katero imamo mi skupno z drugimi Slovani, Ger mani in Romani; imel sem tudi pred očmi množino tistih nesrečnih ljudij, kateri pohabljeni na telesu ali na duhu ostanek dnij, ki ga imajo še pred seboj, zasluženo ali nezasluženo prosijo kruha in strehe, če še celo neso taki, da prositi ne morejo. Prvi moj nasvet gre na to, da se spremeni' št. 3. deželnega zakona 5. dne decembra 1868. in od stavek 4. tarife občinskih taks. Takse za ženitevske zgiasnice se naj povišajo na dvajset goldinarjev, pet goldinarjev ostane kakor dozdaj v občinski bla- gajnici, petnajst goldinarjev pa naj se izroči koncem vsacega poluletja deželnemu odboru kot donesek fondu za ustanovo deželnih hiralnic. Slavni zbor je že v tem zasedanji izročil nasvet gosp. poslanca Klun-a v pretresovanje gospodarskemu odseku, nasvet, ki namerava omejiti prosto ženito- vanje. Gospoda moja! jaz si ne prisojam sodbe o nameravanem uspehu take omejitve, ne vem, ali bode potem revščina in število potepuhov manjši, to pa je gotovo, da ves naš narod želi in od nas zahteva, da v tej zadevi kaj ukrenemo. Množitev ljudstva sicer ni vselej uzrok revščine. To vidimo, ako pri merjamo Angleško in Indijance v južni Ameriki. Na Angleškem živi po 7000 ljudij na jedili kvadratni milji, Indijani pa lakote umirajo, ako jih več nego šestnajst na jedili kvadratni milji, akoravno ro dovitne zemlje, prebiva. Ni samo število ljudij to, kar dela revščino, ampak nedostatek obrtnije, kupčije, pomanjkanje že lezniških cest in železne energije angleške. V vsem tem pa je treba omike, ki j edin a pelje k spoznavanju lastnih močij in brzda strasti. Kjer pa teh faktorjev ni, tam pelje pomnoženje ljudstva do revščine. Naravno je, da se človeku prirojeno nagnenje ne more z lahka iztrebiti, zaradi tega mora človeška družba vselej zle nasledke pre našati in si sama pomagati. Nepremišljeno ženito- vanje obsojujejo učenjaki, ali zdravila zoper to nam ne morejo pravega povedati, ako nečemo pritrditi svetu Malthusa, ki pravi, da se taki ljudje prepuste samim sebi, to je poginu. Moj nasvet ne bo oviral ženitve, pri bogatih ne, ker je ljubezen dražja ko celi svet; ti bodo prav radi plačevali to malo ustop- nino v raj zakonske sreče; pri ubožnejših ne, ker to ni svota, katere bi si priden delavec ne mogel prihraniti. Vsi skupaj pa bodo ulagali v fond, iz katerega zajemati si sicer nobeden ne želi, ki pa zamore postati zaželjeno pribežališče v slučajnej rev ščini in v starosti. Ako pa ne more plačati te takse, tedaj tudi nema s čim kupiti prvega kosila svojej novoporočenej ženi. Ako sam nema ob čem živeti, s čem bode živel oba? Taka ženitovanja se morajo pač imenovati nepremišljena, in ravno take obsojajo učenjaki in taka se morajo skušati zabraniti. Da pa to ni tako lahka stvar, kakor se v obče misli, ne bom tukaj pretresoval. Z mojim nasvetom se bo dalo morebiti vsaj nekoliko doseči.
|
||
|