14 lines
5.9 KiB
Plaintext
Executable File
14 lines
5.9 KiB
Plaintext
Executable File
202 VI. seja dne 7. februarja 1912. — VI. Sitzung am 7. Februar 1912.
|
|
|
|
Zwischenrufe im Zentrum. — Poslanec — Abge- ordneter dr. Pegan: „O tem bodo akti govorili!“) Moja gospoda, poglejte kako postopa državnozbor- ska delegacija sosednje dežele, Koroške in Štajer- ske. Koroški državnozborski poslanci so že leta 1907. izposlovali na račun asanacije deželnih financ od države brezobrestno posojilo rectius nepo- vračljiv prispevek, 400.000 K, štajerski državni poslanci pa enak prispevek celo v visokosti 1 mi- lijon kron. (Poslanec — Abgeordneter Jarc: „Hribar je izposloval pa 700.000 K!“) Jaz mislim, če bi ne zastopali naši državni poslanci zunaj na Dunaju zgolj strankarskopolitičnih interesov, kakor sem že naglašal, potem bi ne bilo težko, da bi se bili za kranjsko deželo dosegel sličen prispevek. (Po- slanec — Abgeordneter Jarc: „Škoda, da Vas ni na Dunaju!“) Jaz bi ne mogel nič storiti, ker bi ne bil v Vaši delegaciji, ki zastopa celo kranjsko deželo, izvzemši Ljubljano.
|
|
Pri tej priliki bi samo nekaj naglašal. Ker govorim že o občinskih volitvah, moram tudi odločno grajati, da se je v zadnjem času udomačila nezdrava navada, da se na željo posameznikov dovoljuje, bi rekel, iz strankarskopolitičnih razlogov delitev občin. Po mojem mnenju je delitev občin segla že tako daleč, da bomo imeli kmalu veliko občin, ki ne bodo štele več kot 300 prebivalcev. To je nezdravo s stališča javnih interesov in s stališča avtonomije. Saj le občine, ki imajo za- okroženo ozemlje in ki štejejo vsaj 2000 prebival- cev morejo dandanes odgovarjati velikim zahte- vam, ki se stavijo nanje od strani države, ker le take občine morejo plačevati teoretično in prak- tično izvežbanega tajnika. Zaradi tega si usojam v tem pogledu staviti sledečo resolucijo, ki se glasi (bere — liest):
|
|
„Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva uvaževati tudi javnopravni interes in da temu interesu od- govarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš.“ (Živahno pritrjevanje v središču — Lebhafte Zu= stimmung im Zentrum.)
|
|
Gospoda moja, kar se tiče Vaše tolažbe, da je pričakovati pokritja primanjkljaja, če ne še ravno v doglednem času, pa vendar še v pravem času iz raznih deželnih podjetij, moram izjavljati, da se tej Vaši nadi navzlic svoji želji ne morem pri- družiti. Dežela je pokazala že do sedaj, da ima pri svojih podjetjih silno nesrečno roko. To se kaže pri kmetijski šoli na Grmu, pri deželni pri- silni delavnici in, mimogrede omenjeno nam kaže to tudi uspeh tistega svoječasnega pretiranega pehanja za zakup državne užitnine. O tem se je tukaj že govorilo, in jaz hočem danes za tistih 100.000 K pogrniti plašč krščanskega usmiljenja. (Veselost v središču — Heiterkeit im Zentrum.)
|
|
Potem imamo elektriko. Jaz imam o Vaših električnih napravah svojo posebno sodbo. Želim, da bi prav dobro uspevale, ampak v najboljšem
|
|
|
|
slučaju more dežela računati šele čez desetletja na kak prebitek, prej pa gotovo ne. Svaril bi pa pri tej priliki še posebno proti nezdravemu mono- poliziranju naših vodnih sil. (Medklici poslanca dr. Zajca — Zwischenrufe des Abgeordneten dr. Zajec.) Gospod dr. Zajec mi bo pač dovolil, da nadaljujem. Monopoliziranje vodnih sil je silno nevarno. Jaz sem za to, da ima neko prednost posebno dežela, da ima prednost občina, sem pa zoper vsako kri- vično ekspropriacijsko pravico, o kakršni govori gospod dr. Lampe. Če bo dežela, če bodo občine monopolizirale vodne sile, potem bo dežela morala te vodne sile jako drago oddajati, če bo hotela imeti kak dobiček in s tem bo iz dežele pognala privatno industrijo v tiste kraje, kjer si more privatna industrija nabaviti cenejše vodne sile. Zaraditega bi jaz želel, da se v tem pogledu ko- likor mogoče previdno postopa. Pri tej priliki opozarjam na to, da smo mi v deželnem zboru, kakor je to omenjal že predgovornik gospod dr. Eger, dovolili deželnemu odboru v svrho predpripav za električne naprave kredit 20.000 K. Mi vemo, da se je ta čas za nakup tistih mlinov izdalo že nekaj stotisočakov, ampak deželni zbor kot prvi poklicani gospodar in kontrolor deželnega gospo- darstva do danes v tem pogledu še nima nobenega računa. Jaz mislim torej, da je dolžnost, krvava dolžnost deželnega odbora, da nam še v tem za- sedanju poda jasen in točen račun, koliko in na kak način se je do danes investiralo v svrho de- želne elektrarne.
|
|
Imamo še druga podjetja, na primer deželno banko. Deželna banka, kateri tudi želim najbolj- šega uspeha, kakor nam to kaže statistika vseh deželnih bank pri najboljšem gospodarstvu še dolgo vrsto let ne bo mogla izkazati nobenega efek- tivnega dobička.
|
|
Ostane torej še deželna klavnica in mesnica. Tudi tukaj pravite, je iskati nov vir dohodkov za deželo. (Poslanec dr. Lampe: „Kaj je rekel?!“) V tem pogledu smo slepi in gluhi, ker nismo slišali ne ene številke in ne vemo ali bo to stalo 1 mi- lijon, ali 10.000 K, mi ne vemo, ali se bo investi- ralo deželnega denarja za 100.000 K ali 2 milijona kron in ali je rentabiliteta proračunjena na 1% ali na 10%. In to, da je deželna zbornica, oziroma večina deželne zbornice, navzlic temu dala dežel- nemu odboru pouvoir najeti posojilo v neomejeni visokosti, znači naš poseben milieu, v katerem se danes dežela kranjska nahaja. Iz deželnih podjetij, katere s tako mladostnim darom ustanavljate, še dolgo nimate pričakovati nikakoršnega pokritja. Če trdite nasprotno, varate sebe in davkoplačevalce.
|
|
Tak je torej saldo vaše gospodarske politike.
|
|
Gospoda moja, pri tem pa Vi niti originalni niste, kajti Vi ste le kopirali krščanske socialce na Dunaju. Toda tam, moja gospoda, že vstajajo Heilingerji in Hrabe in jaz upam, da se bodo našli taki pogumni možje tudi v Vaših vrstah, ki bodo napravili konec našim atentatom na pravico de- želnega zbora. (Številni medklici na levi — Zahl=
|