fine-tune/ocr_test_db/Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani ... (13.10.1869, letnik 9, številka 13)_3.txt

Nemški jezik ima veliko pomembo za vse na­ rode kot kulturni jezik, ali da se naš kmet v časih, kader malo nemški zna, s tem ponaša, je temu vzrok edina korist, osobni interes. Naš kmet namreč dobro ve, da niti naj manjši uradnik, še berič ne more po­ stati pri naših uradnijah, ako ne zna nemški (Vese­ lost — pohvala — Heiterkeit — Beifall), naš kmet dobro ve, da še „frajtar“ ne bode postal pri vojakih, ako ne zna nemški (Veselost—Heiterkeit), naš kmet dobro ve, da je najbolj spoštovan pri uradnijah, ako zna nemški, onemu pa, ki zna samo slovenski ali vsaj slovensko uradovanje tirja, vrate kažejo in ga, ako je mogoče z beričem iztirajo, kakor je g. Kramarič zadnjič razložiti hotel. Te prikazni je po celem Kranj­ skem to edini pravi vzrok. (Pohvala — Beifall.) Flamanski kmet zna ravno toliko in kako francoski, kakor naš nemški in odnošaji so v Belgiji za Fla- mance ravno taki, kakor so za nas v Cislajtaniji. Ali za nje se Nemci potezajo kakor za svoj „Bruder­ stamm", Slovane pa imenujejo „Struppige Kariatyden- häupter". (Gromeča pohvala —- Stürmischer Beifall.) To je razlika) (Veselost — Heiterkeit). Da je deželni odbor dozdaj nemški uradoval, znano je, ali še le lansko leto je v njem narodna večina začela gospodariti in vse se ni dalo na enkrat na vrat na nos prelomiti. Ravno za to pa, da bi to stanje ne ostalo zmirom nenaravno, stavil sem zad­ njič jaz svoj predlog o tej zadevi, da se popolnoma in izključljivo vpelje v deželnih uradih slovenski jezik, se ve da z varovanjem narodne ravnopravnosti. Go­ spod Kromer bode gotovo po tem moj predlog naj­ iskrenejše podpiral, nadejam se vsaj tega, ker moj predlog na to meri, da se tej nekrivici enkrat za vselej v okom pride in celo odpravi. (Veselost — Heiterkeit.) Kar je g. Kromer rekel o razširenji nemškega jezika, gotova je istina in veliko skrb ali neskrb bi mi imeli, ako bi ne hoteli temu v okom priti. Kajti, ko bi naša inteligencija ne gledala na svoj narodni jezik, bi se dalo matematično izračuniti, v kolikem času bi moral naš narod iz liste živečih narodov zgi­ niti. To nam dovelj kaže Koroško, kjer se malo giblje in kako slabo gre Slovencem tam, kar se tiče narodnosti. Da se pri nas kaj tacega ne zgodi, nam je porok naše narodno sočutje in treba nam jevpreti se germanizmu vsemi silami. Da bode nemški jezik svojo veljavnost zmirom imel, ravno tako, kakor zdaj, nam kaže, ako pogle­ damo v Švico, ali v Renske provinci)e, kar mi zna g. dr. Klun pritrditi, ker je tam potoval, tamkaj zna skoraj vsak kmet francoski jezik, ravno tako na Ra­ denskem , ali ne zavoljo tega, ker ima francoščina historične pravice, ampak, ker je kulturni jezik, ki se nikdar spodriniti ne more. Francoski kot kulturni jezik bode tam zmirom veljavo imel, ako ravno go­ vore in pišejo po uradnijah in šolah v domačem nem­ škem jeziku, in se čutijo kakor Nemce, ali romanska kultura bode zmirom imela prevago nad germanskim elementom. Ravno tako se bode pri nas godilo; mi se ne bomo nikdar odtezali in tudi se nečemo odte- zati germanski kulturi, ona nam koristi, ali mi imamo se ve „gewisse Grenzen", v javnem življenju, namreč v šolah in uradnijah, tu mora vse slovenski postati in tudi bode (Pohvala — Beifall). Na koncu je g. Kromer rekel, da je pri nas „Aschenbrödel" nemški jezik in mislim, da sem s tem

ravno popolnoma dokazal, da nihče od nas ne misli nemščine za zapeček potisniti, ampak tudi pri nas naj ostane v javnem življenju domači jezik prvi, kar se pa tiče nemškega jezika, kot kulturnega, se mu ne bodemo nikdar odtezali. (Živa pohvala — leb­ hafter Beifall). Landeshauptmann: Da der Herr Berichterstatter auf das Wort verzich­ tet, so eröffne ich die Spezialdebatte. Der Kopf des Gesetzes ist kein Gegenstand der Ver­ handlung , wir gehen daher gleich auf das Gesetz über.

Bei der Abstimmung werden die §§. 1, 2, 3, 4 und die Ausschußanträge a, b, c ohne Debatte in 2. und 3. Lesung angenommen. — Pri glasovanju obveljajo §§. 1., 2., 3., 4. ino nasveti odborovi a, b, c brez razgo­ vora v 2. in 3. branji.

II. Bericht des Finanzausschusses über Voran­

schlag des Domestiealfondes für das Zahr 1870.

(Beilage 66.)

Abgeordneter Koren:

Im Erfordernisse ist unter der 4. Rubrik „Auslagen des Theaterfondes" ein Summationsfehler, es soll näm­ lich die Summe statt 4469 fl. die Summe von 4519 fl. eingestellt werden.

Landeshauptmann:

Diese Rubrik wird in der Vorlage mit 4519 fl. richtig gestellt werden.

Die richtig gestellte Vorlage lautet nun — Poprav­ ljena predloga se zdaj glasi: (Beilage 66.)

Bericht

des Finanzausschusses über den Voranschlag des Domesti- ealfondes für das Jahr 1870.

Hoher Landtag! Der Finanzausschuß hat den in der Landtagsvorlage Nr. 20 als Subfond des Landesfondes vorkommenden Domestiealfond nach der Weisung des h. Landtages in dem Voranschläge pro 1870 geprüft, und es werden un­ ter vorläufiger Aufrechthaltung der daselbst ausgewiesenen bisher üblich gewesenen Rubriken die einzelnen Positionen mit den folgenden Zifferansätzen zur Genehmigung be­ antragt :

A. Im Erfordernisse: 1. Rubrik: Besoldungen und Functions­ gebühren:

Functionsgebühr des Landeshauptmannes . Functionsgebühr der 4 Landesausschüsse

2000 fl. — kr

ä 1000 fl........................................ .... 4o00 „ „ Sekretär................................................. 1200 „ - „ Ein Protokollist, Registrator u. Expeditor 840 „ - „ Ein Kanzlist ........................................ 420 „ — „ Ein Kanzleidiener ........ 315 „ „ Für Realitäten-Jnspection ..... 400 „ - „ Der Custos des Landesmuseums . . . 472 „ 50 „ Der Burghausmeister........315 „ „ Der Amtsbote . ...................................300 „ - „

Zusammen . . 10262 fl. 50 kr