29 lines
5.1 KiB
Plaintext
Executable File
29 lines
5.1 KiB
Plaintext
Executable File
XXVII. seja dne 6. oktobra 1910. —
|
||
|
||
Deželni glavar:
|
||
|
||
Želi še kdo besede k formalnemu pred logu gospoda poslanca dr. Pegana? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ne, — torej bomo glasovali.
|
||
|
||
Tisti gospodje, ki ste za to, da se takoj danes vrši razprava o prilogi 261., izvolite ustati. (Zgodi se. — Geschieht.)
|
||
|
||
Je večina. Povabim torej gospoda refe renta deželnega odbora, da uvede razpravo.
|
||
|
||
Poročevalec deželnega odbora dr. Pegan:
|
||
|
||
Visoka zbornica! Jaz mislim, da ni nikako sumarično postopanje, ako se ta stvar takoj razpravlja tukaj v tej zbornici. Svoj čas, ko je bil celi zakonski načrt predložen zbornici, so imele vse stranke v ustavnem odseku obilo časa, izreči vse svoje pomisleke proti določbam, ki se tukaj uvajajo s spremembo občinskega reda oziroma s spremembo občinskega volil nega reda. Točke, ki imajo danes priti v raz pravo, so takega značaja, da v obče popol noma odgovarjajo načelom in intencijam, ki jih je imela visoka zbornica, ko je novelirala občinski red in občinski volilni red, tako da proti takojšni razpravi ne more biti nobenih .pomislekov. Osrednja vlada, ki je vrnila deželnemu odboru zakonski načrt, da izvrši nekatere ko rekture sam na podlagi lex Lampe, oziroma jih izposluje od deželnega zbora, pravi v svo jem dopisu na deželni odbor, cla želi vlada nekoliko več povdarka na interesno zastopstvo in nekoliko boljšega vabstva višjih obdačencev v smislu člena XI. uvodnega zakona k občin skemu okvirnemu zakonu. Deželni odbor je bil pri spremembah, ki jih vlada zahteva za Statut za Ljubljano, prepričan, da prevladuje splošni interes na uvedbi novega občinskega . reda in občinskega volilnega reda s tistimi izpremembami, ki so bile v zadnjem zase danju sprejete, in da je potemtakem še vedno bolje, da se sprejmejo izpremembe, ki se od vlade zahtevajo, četudi p omenjaj o „reformatio in pejus“, ker se le na ta način more sploh doseči tisto, kar j e na novem zakonu dobrega. Bistvenega je pri teh stvareh malo,- namreč dvoje: Prvič, da se izpremeni razmerje vo livcev I. in II. volilnega razreda nasproti III. vo lilnemu razredu, in drugič, da se v podob- činah ne pusti voliti tistih, ki niso volivci I. in II. razreda v občini, torej da pridejo do ve ljave pri podobčinah le volivci I. in JI. razreda.
|
||
|
||
Vse stranke so imele priliko preštudirati ta načrt oziroma poročilo deželnega odbora, ki obsega samo ti dve bistveni izpremembi. Zato predlagam, da se. sprejme predlog dežel nega odbora.
|
||
|
||
XXVII. Sitzung am 6. Oktober 1910. 1111
|
||
|
||
Deželni glavar:
|
||
|
||
Otvarjam generalno razpravo. K besedi so doslej oglašeni — in sicer vsi contra — gospodje poslanci Gangl, Višnikar, dr. Vilfan in dr. Eger. Pro dosedaj še nihče. Do besede pride prvi vpisani govornik, gospod poslanec Gangl.
|
||
|
||
Poslanec Gangl:
|
||
|
||
Visoka zbornica! Pred vsem izjavljam, da se glede vprašanja, ki je sedaj v razpravi, ne oglašam k besedi z nobenega strankarskega stališča, ampak govorim v imenu vseh tistih, ki ostanejo po sprejetju novega občinskega volilnega reda ravnotako brez pravic, kakor so bili do danes brez pravic. Jaz sem svoj čas v ustavnem odseku, ko je bil ta zakonski na prti y razpravi, povedal 'svoje pomisleke in ,sem tudi tedaj stavil več izpreminjevalnih predlogov, katerih večina pa ni našla odziva in sprejetja. Ravnotako sem tudi v javni seji, ko je bil ta zakonski načrt tukaj v zbornici v razpravi, povedal svoje pomisleke. Izjavil sem ravno to v imenu tistih, ki jim ne daje ta načrt občinskega reda in občinskega volilnega reda onih volilnih pravic, ki jih do sedaj niso imeli, da ne morem glasovati za sprejetje ta kega zakonskega načrta iz razlog-ov, ker no tem zakonskem načrtu oni, ki so bili do danes brez pravic, tudi pozneje brez pravic ostanejo. Že včeraj, ko je bil v razpravi novi mestni vo lilni red za Ljubljano, sem pokazal na tiste napake, ki onemogočujejo izvrševati pobliske pravice do sedaj brezpravnim slojem, napake, ki so pa v tem načrtu občinskega reda in ob činskega volilnega reda še jasnejše izražene, nego pa v mestnem volilnem redu za Ljub ljano, ki je bil sprejet včeraj. Tam je vsaj proporčmi sistem tisti, ki nekoliko ublažuj e pluraliteto, ampak v za konskem načrtu občinskega reda in občin skega volilnega reda nimamo proporčnega si stema, in zaradi tega je pluralni sistem tisto zlo, ki volilnem, ki so bili do sedaj uvrščeni v tretji razred, jemlje vse politiške pravice, ker pluraliteta zaduši njihovo volilno pravico. O tem sem že obširneje govoril takrat, ko je prišel zakonski načrt občinskega reda in ob činskega volilnega reda prvič v razpravo. Us o j am se to zlo tudi danes poudarjati, ker moramo vedno imeti pred očmi žalostno dej stvo, da se ustvarjajo v tej visoki zbornici zakoni, ki ne dajejo politiških pravic tistim ljudem, ki so jih od nje pričakovali, ker se v zakone sprejemajo take določbe, ki do se daj brezpravnim slojem zopet jemljejo navi dezno jim namenjene pravice. (Klici v sredi šču — Rufe im Zentrum: »Res je!«) Drugo tako zlo, ki sem nanje kazal, ko smo o ljubljanski volilni reformi prvič raz-
|
||
|
||
153 *
|
||
|