31 lines
5.9 KiB
Plaintext
Executable File
31 lines
5.9 KiB
Plaintext
Executable File
IH. seja dne 21. oktobra 1890. — III. Sitznug am 21. Oktober 1890. 35
|
||
|
||
8. zaporedni številki. Tu vidimo, da je 10.000 gld. za zgradbo bolnice za infekcijozne bolnike v proračun postavljenih. Efekt je bil ugodnejši za to svoto, ker se dotična bolnica tekom 1. 1889, še ni bila sezidala. Pri Vlil. naslovu, pri troških za pouk, omiko in dobrodelne namene vidimo, da je skupaj znašala potrebščina 158.623 gld. 71 V2 kr., nasproti proračunu manj, torej bolj ugodno za 8.602 gld. 28*/s kr. Iz številk takoj sprevidite, od kod to izvira. Ugodno je vpljivalo na računski sklep pri tem naslovu to, da primankljaj normalno - šolskega zaklada ni bil tako velik, kakor se je pri proračunu mislilo. Potrebovalo se je manj za 13.613 gld. 351/2 kr., in sicer deloma, ker so bili dohodki pri 10°/o nakladi na davke večji, nego se je moralo proračuniti po predpisu držav nega davka, potem pa z ozirom na dohodek iz za puščinskih pristojbin, ki je tudi zapopaden v pro računu normalno-šolskega zaklada. Ravno tako je pri učiteljsko - penzijskem zakladu. Pri subvencijah za šolske stavbe se je manj potrosilo za 1.200 gld., ker se niso vse občine, katerim so bile dovoljene subvencije, obrnile do deželnega odbora, da bi se jim izplačalo tekom 1. 1889., kar jim je bilo dovoljeno. Kar se tiče podpor za humanitetne in druge namene, imate itak razložen ta manjši trosek na strani 6. priloge 31., in kar se tiče troškov za deželno vi narsko, sadjarsko in poljedelsko šolo na Grmu, ki so znašali mimo proračuna več za 3.923 gld. 25 kr., se to razvidi in je upravičeno v računskem sklepu Grmske šole.
|
||
|
||
Pri javnih stavbah vidimo, da se je manj po trosilo za 8.800 gld. 77 kr., kar je večinoma računska stvar, pri X. rubriki. Pri troških za priprege in vojaške namene vidimo, da je potrebščina večja bila za 9.251 gld. 38^/s kr., in sicer ste dve zaporedni številki, kateri pridete tu v poštev. Za vojaško pri- prego se je izdalo več za 1.696 gld. 951/2 kr,; tu vidimo vsako leto, da troški rastejo vsled večjih manevrov in potovanja raznih vojaških dostojanst venikov, in potem za stalno vkvartiranje vojakov tudi več za 7.594 gld. 43 kr., in sicer iz uzrokov, kateri so razloženi na strani 7. priloge 31. Pri XI. točki, pri troških za brambovsko vojašnico, potrebo valo se je manj za 34.797 gld. 09 kr., kateri trošek je pa le odložen in se ne more govoriti o pravem prihranku. XII. Primankljaj deželnega posojilnega zaklada kaže mimo proračuna ugodnejši efekt z 85.761 gld. 801/2 kr. Preliminirali smo namreč o svojem času 97.858 gld. 18 kr., porabilo se je pa le 12.096 gld. 371/ ž kr. in sicer je ta diferenca raz jasniti s tem, da se je za to svoto prodalo obligacij deželnega posojilnega zaklada drugim zakladom in vsled tega se je znižal za to svoto naš primankljaj.
|
||
|
||
Pri različnih troških, naslov XIII., omenjam le, da znaša potrebščina več za 645 gld. 89Ps kr. To gre večinoma na račun remuneracij, ki so se dale uradnikom deželne blagajnice leta 1889. po sklepu deželnega zbora z ozirom na posel, ki so ga imeli pri konverziji našega zemljiško - odveznega zaklada.
|
||
|
||
Preidem k imovinskemu razkazu deželnega za klada. Tu vidimo, da je znašala imovina v gotovini in vrednosti papirjev, ki smo jih prevzeli za četkom 1889. leta 113.828 gld. 23^2 kr. in v gotovini
|
||
|
||
koncem leta 188^. 22.475 gld. 45 kr. Tu se je torej imovina v gotovini in vrednosti papirjev zmanjšala. Zato pa vidite pri dnugem naslovu namreč pri za- stankih, to je pri tirjatvah deželnega zaklada, da je znesek zastalih aktivnih prihodkov pomnožil se od 400.213 gld. 62 kr. na 512.842 gld. 82 kr., torej poskočil za 112.629 gld. 20 kr. Iz česa se sestavlja ta znesek, razvidite iz opazke pri naslovu II. Pri III. naslovu, pri kapitalih, vidimo, da je št. 3. in 4. ostala nespremenjena, pri št. 5. pa je imenska vrednost obligacij, katere smo prevzeli začetkom 1. 1889. od 822.900 gld. poskočila na 835.900 gld. koncem 1. 1889., torej za 13.000 gld. Pri posestvih vidimo, da je prvih 6 točk ostalo nespremenjenih, povišala pa se je vrednost posestva na Grmu od 54.286 gld. na 59.041 gld. 35 kr., kar se tudi vjema z razkazom imovine te šole. Ravno tako vidimo tudi neko pomnožitev pri V. naslovu, pri vrednosti inventarja in sicer pri inventarju v dvornem poslopji in v realki. Ake seštejemo te zneske, vidimo, da skupna imovina deželnega zaklada znaša koncem 1. 1889. 1,555.374 gld. 93 kr. in ako od-' bijemo dolgove, katere smo imeli koncem 1. 1889. v znesku 77.366 gld. 24^2 kr., kaže se nam čista imovina deželnega zaklada koncem leta 1889. v znesku 1,478.008 gld. 681/ ž kr. Ge čisto imovino primerjamo začetni čisti imovini, vidimo, da se je čista imovina pomnožila tekom 1. 1889. za 231.113 gld. 42 kr., kar se precej tudi strinja z ono svoto višjih dohodkov in manjših troškov.
|
||
|
||
Z ozirom na vse to nasvetujem v imenu fi nančnega odseka:
|
||
|
||
„Slavni deželni zbor naj sklene:
|
||
|
||
Računski sklep deželnega zaklada za leto 1889. z rednim pokritjem . . 767.560 gld. 40 kr. z izrednim pokritjem . . 4.305 „ — „
|
||
|
||
skupaj771.865 gld. 40 kr.
|
||
|
||
in z redno potrebščino .536.694 gld. 05 kr. z izredno potrebščino 16.404 „ 70 „ skupaj553.098 gld. 75 kr.
|
||
|
||
dalje: Razkaz imovine de želnega zaklada s skupno imovino.......................... 1,555.374 gld. 93kr. z dolgovi.......................... 77.366 „ 241/2 „ torej s čisto imovino . . 1,478.008 gld. 681/2 kr. se odobri“. Deželni glavar:
|
||
|
||
Želi kdo besede glede predloga, katerega stavlja finančni odsek P
|
||
|
||
Poslanec Hribar:
|
||
|
||
Visoki zbor! K posameznim številkam račun skega sklepa ne bodem govoril, ker so opravičene, poleg tega pa tudi, ker bode še prilika govoriti o posa meznih točkah deželnega gospodarstva, kadar bodemo sestavljali proračun deželnega zaklada za prihodnje leto. Dovolil bi si pa nekoliko besed z ozirom na opombo, katero je storil gospod poročevalec, predno je poročal o računskem sklepu samem. Razume se samo ob sebi, da mu pritrjujem v tem, da letošnji
|
||
|