45 lines
5.1 KiB
Plaintext
Executable File
45 lines
5.1 KiB
Plaintext
Executable File
1. Branje zapisnika VIII. seje deželnega zbora dne 15. oktobra 1. 1881.
|
||
|
||
1. Lesung des Protokolles der VIII. Landtags- sitznng vom 15. Oktober 1881.
|
||
|
||
Landeshauptmann:
|
||
|
||
Ich constatire die Beschlußfähigkeit des hohen Hauses, eröffne die Sitzung und ersuche den Herrn Schriftführer das Protokoll der letzten Sitzung zu ver lesen.
|
||
|
||
(Zapisnikar prebere zapisnik zadnje seje v nem škem jeziku — Der Schriftführer verliest das Protokoll der letzten Sitzung in deutscher Sprache.)
|
||
|
||
Wenn gegen die Fassung des eben verlesenen Pro tokolles keine Einwendung erhoben wird (nihče se ne oglasi — Niemand meldet sich), so erkläre ich dasselbe für genehmiget.
|
||
|
||
2. Naznanila deželno-zbornega predsedstva.
|
||
|
||
2. Mittheilungen des Landtagspräsidimnö.
|
||
|
||
Landeshauptmann:
|
||
|
||
Ich habe dem hohen Hause folgende Mittheilungen zu machen:
|
||
|
||
Das stenographische Protokoll der 6. Sitzung liegt in der Kanzlei auf. Ich bitte die Herren Abgeordneten, in dasselbe Einsicht zu nehmen.
|
||
|
||
Weiters ist eingelangt und wird durch mich dem hohen Hause überreicht eine Petition des Lehrers Mathias Raut in Prem um Zuerkennung der 2. Dienstalterszulage.
|
||
|
||
(Izroči se po predlogu gospoda deželnega glavarja finančnemu odseku — Wird über Antrag des Herrn Landeshauptmannes dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
|
||
|
||
Der Herr Abgeordnete Deschmann überreicht ein Offert der Helena Parapat wegen Ankaufes der Münz sammlung ihres verstorbenen Sohnes Johann Parapat.
|
||
|
||
(Izroči se po predlogu gospoda deželnega glavarja finančnemu odseku — Wird über Antrag des Herrn Landeshauptmannes dem- Finanzausschüsse zugewiesen.)
|
||
|
||
Endlich überreiche ich den Bericht des Bezirks straßenausschusses Radmannsdorf wegen Bewilligung einer 18L Umlage.
|
||
|
||
(Izroči se po predlogu gospoda deželnega glavarja upravnemu odseku — Wird über Antrag des Herrn Landeshauptmannes dem Verwaltungsausschusse zuge wiesen.)
|
||
|
||
3. Vtemeljevanje predloga gospoda poslanca Detele zarad osnove kmetijske šole v Ljubljani.
|
||
|
||
3. Begründung des Antrages des Herrn Ab geordneten Detela, betreffend die Er- richtttng einer Ackerbauschule in Laibach.
|
||
|
||
Poslanec Detela:
|
||
|
||
Slavni zbor!
|
||
|
||
Ker je letošnjemu zborovanju našemu le še kratek čas in ker imamo mnogo važnih stvari še v obravnavi, bom svoj predlog bolj na kratko utemeljil. Ne bom se spuščal v akademično razpravo vi soke važnosti kmetijstva in kmetijskih šol v narodno gospodarskem in kulturnem obziru. O tem pisali so se že folijanti in kmetijski časniki prinašajo vsaki dan toliko gradiva, da so tisti, ki se za stvar zani majo, že dobro podučeni. Jaz imam dokazati, zakaj ravno za Kranjsko deželo je kmetijska šola nujna potreba in zakaj naj se ravno v Ljubljani ustanovi. Kdor je po našej ltrasnej domovini popotoval, prepričal se je, da je Kranjsko prebivalstvo jako de lavno in marljivo, ali prepričal se je tudi, da kme tijstvo pri nas ni takega napredka storilo kakor drugod. Če si ogledamo kmetijsko orodje, malo bomo našli, kar se tiče mnogih iznajdeb. Mi nahajamo n. pr. pri kmetijstvu še tisti stari nepraktični leseni plug, katerega so v drugih de želah že davno sežgali, tisti plug, ki so 'ga rabili v starodavnih časih starega testamenta. Večina kme tovalcev obdeljuje na Kranjskem posestva po starem kopitu in potreba je, da se kmetovalci v tem obziru poduče. Mnogi sicer mislijo, da se to doseže po po potnih učiteljih — Wanderlehrer. Jaz ne rečem, da bi bilo to brez 'koristi, ali to je gotovo, da se s tem ne bo nikdar dosegel namen, kateri se namerava. Kmetovalci radi poslušajo te učitelje, ali le malo jih je, ki bi posnemali njihove nauke. Kmet le misli, da gosposki človek v kmetijstvu ne more izveden biti, in sam sem slišal sto- in stokrat, da v kmetijstvu skušen kmet več ve kakor učen gospod. Reklo se bo, če je stvar taka, potem tudi šola ne bo koristila. Nisem tak optimist, da bi mislil, da bode šola čudeže delala, ali prepričan sem in za gotovo pričakujem, da bo mnogo koristila. In ako le toliko dosežemo, da bo iz vsake večje občine le en učenec tu izučil se, ki bo potem doma kot pijonir kmečkega napredka svojim sosedom v izgled umno gospodarstvo vpeljal, smo veliko dosegli. Naši kme tovalci so praktični, radi posnemajo, kar vidijo, da je dobro, in star pregovor pravi: „ Verba movent, exempla trahunt“. Za to bo taka šola veliko vspeha imela. Nij se treba bati, da bi se na taki šoli učencev manjkalo in da bi na suhem ostali. Saj so tukaj učenci ljubljanske preparandije, katerim bi ta šola koristila, kajti če zahtevamo, da se v napredovalnem nauku kmetijstvo uči, moramo za to skrbeti, da se tisti, ki imajo učiti, sami kaj nauče. Tako kakor se sedaj kmetijski nauk predava, ne bo nikdar uspeha, ker je nauk samo teoretičen in ne velja dosti več, kakor piškav oreh. Mi smo zadnjič sklenili, da se dovoli neka podpora, da se bodo učitelji na Slapski šoli skozi štiri tedne kmetijstva učili. To bo gotovo koristilo, ali osebnega uspeha ne bo moglo imeti, ker praktičnega, racijonelnega kmetijstva se v štirih tednih nihče ne more naučiti. Imam še dostaviti, zakaj naj se ravno v Ljubljani osnuje ta šola, ker se je enkrat nameravalo napraviti jo na Dolenjskem. Na Kranjskem ne moremo na to
|
||
|