VI. seja dne 14. novembra 1905. — VI. Sitzung am 14. November 1905. 127

kakor država (Poslanec Hribar — Abgeordneter Hribar: „Gotovo!“) No dobro! V tem oziru smo torej edini. Zaradi tega sem pa tudi mnenja, da moramo biti glede tega projekta ravno tako previdni, kakor glede belokranjskega. Mi vsi, gospoda moja, smo enih in istih misli v tem, da nam je potreba v in- teresu dežele izvršitev in oživotvorjenje še marsi- katerih železniških prog. Ali, gospoda moja, kar na slepo srečo dajati deželnemu odboru daleko- sežna pooblastila, proti temu prav odločno prote- stiram. — Naj se izvoli železniški odsek in naj se resno peča z različnimi projekti in naj potem visoka zbornica sklepa, za kateri projekt in za kateri kon- sorcij naj se daje deželna podpora.
To je naše stališče.
Sicer pa bomo glasovali za nujnost, ker je nujno, da pride stvar enkrat v tir in v razpravo v odseku in v zbornici.

Deželni glavar:

Ker je gospod poslanec dr. Šusteršič izrekel dvom, da bi eksistiral železnični zaklad, moram to stvarno popraviti. (Poslanec dr. Šusteršič: — Abge= ordneter Dr. Šusteršič : „Vsaj ste se sami smejali, ko sem rekel!“) Prosim gospoda poslanca, da v tem oz ru pogleda prilogo 10., v kateri predlaga deželni odbor razkaz imovine garancijskega zaklada Dolenj- skih železnic, kateri izkazuje premoženje 850.962 K 48 h (Poslanec dr. Šusteršič: — Abgeordneter Dr. Šu= steršič: „To je pa neki drug zaklad, garancijski za- klad!“), ki se je torej od leta 1903. pomnožilo za 82.155 K 21 h. Torej le konštatiram, da eksistira železnični zaklad (Poslanec dr. Šusteršič: — Abge= ordneter Dr. Šusteršič : „Na tem-le papirju !“). Na pa- pirju, pa tudi v resnici. (Poslanec dr. Šusteršič: — Abgeordneter Dr. Šusteršič : „Denarja ni notri! To sem jaz trdil!“)
Želi še kdo besede glede nujnosti?
Gospod poslanec Pfeifer ima besedo.

Poslanec Pfeifer:

Visoka zbornica! Gospod poslanec župan Hribar omenil je tudi danes, da sem jaz svoj nujni predlog glede podaljšanja dolenjske železnice preko Bele krajine premenil v navaden samostalni predlog. Ko bi bil jaz vedel, da gospod župan namerava to belokranjsko železnico spraviti danes v nujno raz- pravo, bi seveda tega ne bil storil. Tako si pa pri- držim, da bom pri utemeljevanju svojega predloga označil svoje stališče.
Danes pa načelno izjavljam, da jaz smatram podaljšanje dolenjske železnice preko Bele krajine kot svetovno progo druge vrste, pri katerej se pa naša dežela nikakor ne bo smela obremeniti.

Deželni glavar:

Gospod poslanec Hribar ima besedo.

Poslanec Hribar:

Visoka zbornica! Zdi se mi, da častiti gospod tovariš dr. Šusteršič mojega predloga ni prav umel, ali pa ni slišal, ko se je prečital. Jaz nisem stavil pred- loga, da bi se vsakemu poljubnemu konsorciju za vsako poljubno železnico dajala podpora, kakor to trdi častiti gospod tovariš dr. Šusteršič, temveč se iz- rečno pravi v mojem predlogu, da se da deželnemu odboru pooblastilo, dajati prispevke za take projekte, katere smatra za važne. In če gospod tovariš Šu- steršič govori o velikih svotah, katere bi po tem predlogu smel deželni odbor izdajati, je to popol- noma izključeno. Za koliko projektov pa bi imel izdatke? K večjem za dva do tri in ako se računa, da se da za vsak projekt, kakih 10.000 K, ki se pa imajo kasneje povrniti, — torej vse skupaj 30.000 K — je to tako majhna svota, da ne pride pri imovinskem stanju fonda niti v poštev. Če bi se nič druzega s tem ne doseglo, kakor to, da se dotična proga prouči, bi se s tem že jako veliko doseglo. Stvar deželnega odbora pa je, da presoja, kateri projekt je važen v narodnogospodarskem in prometnem oziru, in da samo tak projekt podpira.
Da se častiti gospod tovariš Šusteršič postavlja tukaj na načelno nasprotno stališče, se mi zdi tem- bolj čudno, ker je on stavil predlog, da se da de- želnemu odboru veliko večje pooblastilo glede vodovodov. (Poslanec dr. Šusteršič : — Abgeordneter Dr. Šusteršič: „Za zrele projekte, popolnoma izde- lane projekte!“) Tam da deželni odbor po svojih tehnikih izdelati projekte (Poslanec dr. Šusteršič: — Abgeordneter Dr. Šusteršič: „Morajo biti od mini- strstva potrjeni!“); konsorcij pa jih izdela na svoje stroške. (Poslanec dr. Šusteršič: — Abgeordneter Dr Šusteršič: Vlada, ministrstvo mora načrte odo- briti, potem sme še-le deželni odbor dati podporo !“) Deželni odbor je na svoje stroške dal izgotoviti vse vodovodne načrte! Tega g. tovariš Šusteršič neče razumeti, deželni odbor da izgotoviti načrte na svoje stroške, tako da občine in interesente nič ne sta- nejo; jaz pa predlagam veliko manj, namreč samo prispevke za železnične načrte.
Gospod tovariš dr. Šusteršič pravi, da se na ta način železnice ne zidajo. Ne vem, kakšne iz- skušnje ima on; jaz pa vem, da sem že eno zidal (Poslanec dr. Šusteršič: — Abgeordneter Dr. Šusteršič : „Pa se je slabo obnesla!“).
No, dobro! Ali izkušnje sem si le pridobil. Ali se je dobro obnesla, ali ne, je postranska stvar; vsaj deficita ni prevzela ne dežela, ne občine, in ne interesentje, temveč vzela ga je država na se. To je, dasi skromen uspeh, vendar uspeh. Torej se mi ne more očitati, da bi nič izkušenj ne imel.
Gospoda moja! Kar se tiče belokranjske že- leznice, sem sam rekel, da smatram to progo za glavno progo in pozabil sem omeniti, da bo ta že- leznica tudi v zvezi z železnico, ki se mora zgra- diti v Dalmacijo. Glede tiste železnice, ki se ima graditi v Dalmacijo, imam jaz tudi nekaj informacij,