37 lil. seja dne 17. decembra 1886. -

Jaz mislim, gospoda moja, da naposled temu vendar ni tako, kajti, Če se ozremo na prošnjo „Glasbene Matice“, kaj vidimo? „Glasbena Matica“ popisuje, da se je njen delokrog tekom zadnjega leta izredno povekšal, da je število rednih učencev narastlo nad 200, da je bila prisiljena, zaradi tega omisliti si tretjo učno moč ter mora skrbeti tudi za večje sta­ novanje. Kar se deficita tiče, je tudi finančnemu od­ seku izdaten deficit bil dokazan po računih „Glas­ bene Matice“, če tedaj „Glasbena Matica“ v svojem konkluzu koncem svoje prošnje pravi, da prosi po­ trebam primerne podpore, je vendar le razvi- diti, da je potreba silno narastka in tedaj se ne sme argumentirati, kakor je argumentiral častiti gospod predgovornik, da „Glasbena Matica“ samo letos, ko so njeni izdatki v e č j i k a k o r prej, zahteva le tisto podporo, katero smo jej dovolili prejšna leta. Odlični gospod predgovornik navajal je analogijo s Kočevsko obrtno šolo. Jaz za svoj del, akoravno priznavam korist te šole za dotičen okraj, in tedaj tudi za deželo, jaz vender te analogije ne vidim tako jasno, kakor to misli gospod baron Apfaltrern. Kajti pri Kočevski obrtni šoli letos ni videti, da bi bila potrebščina tako velika, ni dokazano, da je letos bilo treba razširiti šolo, ne vidi se takov primank- Ijej, kakor pri „Glasbeni Matici“. Gospod baron Apfaltrern je rekel, da „Glas­ bena Matica“ ne ustreza deželnim interesom. On argumentira, da je „Glasbena Matica“ le zavod va­ žen za slovensko prebivalstvo ljubljanskega mesta. Proti temu moram jaz iz svojega stališča odločno protestirati. „Glasbena Matica“ ima nalogo, gojiti domačo umetnost, gledati, da se razvije glasba pri nas na domači podlagi, da se razvije domača glasba. Tuj zavod nam tukaj ne more zadostovati. „Glas­ bena Matica“ mora paziti na to, da vir narodne glasbe ne vsahne našemu narodu, ona je zavod, ka­ teri ima važno nalogo pri kulturnem napredku na­ šega naroda in ker smo poklicani, vse storiti, da pospešujemo ta napredek, in ker gre le za ubogo svotico 200 gld., imamo dolžnost, votirati to svoto. Ako bi se drugo leto pripetilo, da ne bode tako emi­ nentne potrebe za višjo podporo, lahko umaknemo teh 200 gld. Naj gospodje iz častite opozicije vpljivajo pri kranjski hranilnici, da bode tudi ona tisto podporo naklonila „Glasbeni Matici“, kakor konkurentu filhar­ moničnemu društvu; potem ne bode drugo leto po­ voda za izredno subvencijo in jaz bodem prvi, ki bodem glasoval za to, da se ta izredna podpora za drugo leto umakne. Za letos pa prosim, naj slavni zbor pritrdi nasvetom, katere stavi večina finančnega odseka po gospodu poročevalcu.

Poslanec dr. Poklukar:

Slavni zbor! Meni ni bilo znano, da bi se bil drugi gospod oglasil, ko sem za besedo prosil, toraj bode večina tega, kar sem hotel omenjati, odpadla po nadrobnem govoru mojega gospoda predgovornika, ki je dokazal, da finančni odsek pri svojem sklepu m gledal »a drugo, kakor da je v prvej vrsti zavod ze*° koristen za deželo, da so se njegove potrebe po- vekšale vsled razširjenja njegovega delovanja, da je narastlo število učencev. Vspeh, katerega je dosegel,

III. Sitzung mn 17. December 1886.

pokazal se je v tem, da je moral namestiti novo učiteljsko moč, tako da primanjkljej za pokritje po­ trebščin prihodnjega leta znaša 1879 gld. 40 kr. O tem ne bodem govoril, odgovarjati pa se mi zdi potrebno na opazke gospoda barona Apfaltrerna, ki je to podporo spravil v zvezo s podporo za ko­ čevsko obrtno šolo. Slavni zbor! Vsaj je deželni zbor dolgo vrsto let pokazal svojo prijaznost za ta edini obrtni zavod, ki ga imamo v deželi, s tem, da je vsako leto votiral svoto primerno potrebam tamošnjega zavoda. Ker pa ni prezirati, da ima obrtna šola, akoravno je za dotičen okraj koristna, izdatno podporo tudi od druge strani, je neka štedljivost od strani deželnega zbora opravičena. Po vsi deželi nimamo ne ene obrtne šole. Brigali smo se večkrat, kaj bode ven­ der z obrtnim poukom v naši deželi. Pripravlja se uže in v merodajnih krogih je dobra volja, vpeljati v sredini dežele lesno obrtno šolo, ki bode potem gotovo koristila vsi deželi, ne samo enemu oddalje­ nemu kotu in le eni v naši deželi primeroma mali narodnosti. Poizvedel sem, da bi bilo mnogoče, že oktobra prihodnjega leta dobiti to šolo v Ljubljani, ako de­ želni zbor le nekoliko seže v svoj žep in da toliko pod­ pore za začetne osnovne trošlce, da je mogoče po­ kriti troške prvih 3 mesecev prihodnjega šolskega leta. Po državnem budgetu za 1. 1887. ni v ta na­ men za našo deželo nič uvrstenega; ako pa se deželni zbor za to potegne in votira v namen prve osnove tako svoto, ne bode, kakor mi je dotični referent po­ vedal, od strani naučnega ministerstva nič zapreke, da se vže meseca oktobra 1887. 1. v Ljubljani prične lesna obrtna šola, katera se prične za mizarstvo, strugarstvo in pletarstvo. Ako je toraj mogoče, da osnujemo v sredini dežele zavod, ki bode v resnici vsej deželi koristil, ni ob času globokeje segati v žep kakor dosedaj za zavod, kateri ima, kakor je gosp. po­ slanec Faber trdil, še zmirom prvotnega kapitala, k ga je ustanovnik votiral v znesku blizo 1000 gld. Kavno tako ima zelo naklonjenega pokrovitelja v de­ želi in zunaj dežele, toraj mislim, da se bode šola razvijala in koristila krogu, kateremu je namenjena, ako tudi ne povikšamo dotične svote. Ako bi pa na­ stalo vprašanje, da šola pride v nevarnost, ako se umakne deželna podpora, ne bodete na naši strani našli nobenega ugovora, kajti to, kar želimo za slo­ vensko prebivalstvo in deželo, privoščimo tudi onim, ki so v manjšini. To prosim gospode pomisliti o prejšnjem in o sedanjem glasovanji.

Poslance Stegnar :

Slavni zbor! Gospodje predgovorniki so točno zaznamovali naše stališče in pojasnili razmere naše „Glasbene Matice“. Vender se mi zdi še potrebno ne­ koliko pristaviti, kar bi govore poprejšnih gospodov poslancev še nekoliko pojasnilo. V prvi vrsti omenjati moram število učencev, katerih je okoli 200, kar je vže gospod poročevalec točno zaznamoval. Izmed teh jih je čez 50, kateri obiskujejo možko pevsko šolo, v katerej se uče ne - le teoretičnega, nego tudi praktičnega petja; gojenci tega zbora so zgol dijaki srednjih šol in ker večina teh gojencev pripada na