402 XV. seja dne 25. februarija 1898. — XV. Sitzung am 25. Februar 1898.

pa še ne vemo, kako stališče bo zavzemal v tem železničnem vprašanju.
Dalje imamo tudi še zabeležiti, da so se vršila posvetovanja in sklepanja lanskega leta v Pragi, ka- terih so se vdeležili razni delegatje prizadetih dežel glede druge zveze severnih krajev države s Trstom. To sklepanje se je vršilo 22. marca l. 1897. Pri tej priliki so vsi delegatje bili skoraj popolnoma jedini. Prva točka predloženih predlogov sprejela se je so- glasno. Pri glasovanju o drugi in tretji točki pa se je le delegat dunajske trgovske zbornice zdrval glasovanja.

Sklepi pa so bili sledeči:
1. Die k. k. Regierung wird aufgefordert, bei ihren Maßnahmen für die Herstellung einer zweiten Bahn= verbindung mit Triest darauf Bedacht zu nehmen, dass diese den Weg zwischen Böhmen und Triest wesentlich kürze ;
2. und jene Projcte dermalen zurückzustellen, welche für den Export Böhmens über Triest ohne Belang wären, oder demselben nur durch neue Peage=Ber= träge mit Privatbahnen dienen könnten;
3. die k. k. Regierung wird aufgefordert, vor allem die Verbindung Klagenfurts über die Karawanken mit einem Pnnkte der Tarvis=Laibacher=Staatsbahn= strecke und von dort die weitere directe Verbindung sicher zu stellen."

Upravni odsek je bil tega mnenja, da je neob- hodno potrebno, da se zopet to železnično vprašanje spravi pred visoko zbornico in ker je ravno ta pri- lika bila dana po vloženih treh prošnjah, izrekel se je upravni odsek v istem smislu kakor visoka zbor- nica že opetovano v svojih sklepih.
Če se ozira na to, da bi se najkrajša zveza morala izvršiti med severnimi deželami avstrijskimi in med Trstom, potem je očividno, da bi bila naj- krajša proga, proga čez Celovec in od todi čez Ka- ravanke in Loko-Razdrto in Divačo.
Daljša proga in tudi dražja bi bila Bohinjska, ki bi deželi Kranjski tudi ne koristila toliko, kakor prvoimenovana, katera bi zavzemala nekoliko več sveta v naši kronovini.
Tista bojazen, ki se je zlasti poudarjala in tudi merodajnim faktorjem nekoliko skrbi dela, da bi se namreč po loško divaški železnici Reka utegnila na škodo Trsta povzdigniti, vidi se meni neopravičena in sicer zato, ker so prometne zadeve Reške po- polnoma drugačne kakor Tržaške. In če bi se tudi gradila železnica, je po mojih mislih gotovo, da bi se trgovske, zlasti pa brodarske razmere nikakor tako hitro ne premenile.
Že danes trpi trgovina na Reki izdatno vsled neugodnih brodarskih razmer, in vže sedanje želez- niške zveze dovažajo Reki lahko mnogo več blaga, kakor ga more to pristanišče dalje izvoziti.
To so tudi že marsikateri trgovci v Reki uvi- deli in zarad tega prestavili svojo trgovino v Trst, kjer so pogoji mnogo ugodnejši, kakor v Reškem pristanišču.


Jaz mislim torej, da je to vprašanje tako, da ni treba nobene bojazni imeti, da bi se na škodo te državne polovice koristilo z loško-divaško železnico onostranski državni polovici.
Popolnoma se pa temu seveda ne more izogniti.
Če se pa dalje hočemo držati sklepov, ki so se storili v Pragi in v katerih je bilo rečeno, da naj se v prvi vrsti ozira na ono železnično zvezo, ki nima nič peažnih pogodb, ne preostaja drugega, kakor izreči se za železnico Loka-Razdrto-Divača, kajti le po tej progi je odstraniti to, da ne pridejo peažne pogodbe v poštev, med tem ko bi se po drugi črti, ki bi eventualno tudi koristila deželi Kranjski, peažni pogodbi ne mogle izogniti.
Ne bom visoke zbornice mučil z daljšim raz- kladanjem stvari, ker se je že dostikrat temeljito tukaj pretresovala.
Usojam si torej samo staviti sledeči predlog:
„Visoki deželni zbor skleni:
Visoka c. kr. vlada se pozivlja, pri svojih pri- pravah za izvršitev druge železniške zveze s Trstom se na to ozirati, da se zveza češkega kraljestva s Trstom zdatno skrajša, — ter se zapostavijo vsi oni projekti, kateri so za eksport Češke čez Trst brez pomena ali pa bi mogli temu prometu služiti le potom peažnih pogodeb.
Visoka c. kr. vlada se torej pozivlja pred vsem osigurati črto Celovec, Tržič, Kranj, Loka, Divača — in le če bi to črto pod nikakimi pogoji ne bilo moči dognati, osigurati zvezo Celovec, Tržič, Radovljica in Bohinj.“

Deželni glavar:

Želi kdo besede?
Gospod poslanec župnik Ažman ima besedo.

Poslanec Ažman:

Visoki zbor! Pri tem vprašanju imam pač lahko nalogo, ker mi je treba samo sklicevati se na to, kar sem lansko leto v 14. in 15. seji visokega zbora govoril, ko sem priporočal Bohinjsko železnico in pa pozneje tudi železnico iz Tržiča na kakšno postajo Gorenjske železnice.
Današnje prošnje Tržiške občine, tamošnjih industrijcev in pa prošnjo občine Radovljiške toplo priporočam za slučaj, ako se bo namreč visoki vladi zdelo, da je Bohinjska proga boljša od nasve- tovane proge Loka-Divača.
Za Gorenjsko stran mislim, da je zelo enako, ako se pripne bodoča Bohinjska železnica Rudolfovi železnici v Radovljici, Lescah ali v Žerovnici. Mislim, da bi bilo še najbolje ustreženo, ako se vzame za priklopljenje mesto Radovljiško, ki je res pri gradnji Gorenjske železnice bilo nekoliko prezirano in nima za tovorno blago nobene svoje postaje, ampak mora tovore voziti na postajo v Lescah. Sicer pa tega ne bom dalje razlagal, ampak priporočam kot zastopnik Gorenjskih občin, da bi se gradila Bohinjska želez- nica s to nameravano zvezo iz Tržiča v Radovljico.