258 XIV. seja dne 21. januarja 1887. -

strokovnjaku, ima natank proračun; torej vse, da se s stvarjo pečati zamore deželni odbor natančno in meritorično ter ukreniti vse potrebno, da se čim prej prihiti na pomoč dotičnim prosilcem. Dovolite, častita gospoda, da Vam v nekaterih malih potezah opišem položaj in posebnosti onega potoka. Po svojem imenu mirna, tiha, krotka vodica postane dereči potok, kadar nastopijo plohe in deževje, in vode iz stranskih jarkov pritisnejo, ter tako naraste, da se struga kmalu zajezi, ter stoji voda po široko za več dni nad planjavo in vse pokonča, kar je tam morebiti že zrelega sadu, požetega zrnja ali pokošene trave. Skoda, ki se godi po takih ujmah, je jako zna­ menita, kajti poprek računjeno znaša v teku zadnjih deset let le povrnena svota državnih davkov in pri- klad nad 500 gld. na leto; komisijski troški za poiz­ vedbo dotičnih poškodeb znašali so v preteklem deset­ letji 280 gld. 85 kr., davkov pa se je v tem času od­ pisalo 5024 gld. 50 kr. Iz tega samega je razvideti, da je škoda, ki nastopi iz te vode, zares znamenita, kajti to, kar se je v teku zadnjega desetletja dotičnim občinam odpisalo le na davkih in dokladah, reprezen- tira že znameniti kapital 10600 gld. Ta potočič se porniče iz mirne Mokronoške doline v tako čudno zasukanih ovinkih proti Savi, v katero se izteka nasproti Sevnici, da se je gotovo vsakdo, ki je imel priliko tek potoka opazovati, bodi si, da je mimo hodil ali se mimo vozil, načudil, da se toliko let ni skrbelo, da bi se mu bila že zdavnej struga uravnala. — Ali, gospoda moja, verjemite, da so do- tični mejaši vže zdavnej prevideli, kako bi se odstra­ niti dala škoda namreč s tem, da bi se Mirna urav­ nala, da bi se prestrigli ovinki, in struga skrajšala za tisoče sežnjev, ter s tem tudi pridobilo rodovitnega sveta. Ali umevno je tudi, zakaj se to še ni zgodilo, ker so namreč dotični posestniki sami zäse nezmožni in njihova sredstva ne segajo tako daleč, da bi zmogli potrebne troške. Edina pomoč doseči je le na tisti poti, katero je označil gospodarski odsek, da se potok uravna namreč s pomočjo države in dežele, to je, da se postopa v zmislu zakona od 30. junija 1884 1. in oziroma na podlagi zakona od 30. junija 1869 1. in potrka deloma na deželni zaklad, in deloma, da se naprosi visoka c. kr. vlada podpore iz melioracijskega zaklada. Da se pa za to bosta zanimati morala oba ta faktorja, je naravno, ker sta, kakor že prej doka­ zano, pri tem podjetji tudi gmotno interesirana. Sicer je proračun, ki je priložen prošnji, nekoliko visok; ali to naj nas, častita gospoda, nikakor ne plaši, kajti prvič se mi zde nekatere svote proračuna pre­ visoke, drugič pa bodo posledki ali uspehi blagonosni za vso deželo, ne samo za dotične mejaše, ker se iz­ datno zboljšali bodo tudi dohodki iz deželnih priklad po uravnavi potoka na korist deželni blagajnici. Zaradi tega prav toplo podpiram predlog gospodarskega od­ seka in opozorujem slavni deželni zbor na to, kako tudi druge sosedne dežele v obilni, izdatni meri in še z večjim požrtvovanjem, kakor se od naše dežele za­ hteva, podpirajo taka podjetja. Opozorujem na to, koliko se je na Štajerskem storilo za uravnanje Sa­ vinje; 13. junija 1876. 1. dovolilo se je za troške, ki

- XIV. Sitzung am 21. Jänner 1887.

so znašali 146070 gld., dve tretinji iz deželnega za­ klada, in v ravno toliki primeri za končno uravnavanje Savinje se sklepom 1. novembra 1885. >., za katero so bili troški površno proračunjeni na 300000 gld. V lanskem zasedanju odločilo se je v Štajerskem dežel­ nem zboru za uravnanje potoka «Kainach» ravno tako, da bode dežela toliko, kolikor jej je mogoče, prisko­ čila interesentom na pomoč, da se dovrši uravnava imenovanega potoka. Troški so bili proračunjeni na 400000 gld. Nazadnje pa Vas še opozorujem na neko drugo podjetje, ki se je lansko leto sprožilo v Mo­ ravskem deželnem zboru, ko je šlo za uravnavo Bečve. Proračunjeni so bili troški na 1581900 gld. in še posebej za uravnanje postranskih hudournikov in stran­ skih jarkov na 76000 gld. In tudi glede tega podjetja se deželni zbor moravski ni preplašil po ogromnih troških, ampak zagotovil podporo in izjavil uravnavo za deželno podjetje. Zato prosim in priporočam toplo, naj se tudi visoki deželni zbor, akoravno so troški, ki se zahte­ vali bodo za Mirno, precej visoki, ne preplaši, ampak naj blagovoli vse potrebno storiti, da se veliki bedi mejašev pomaga na obeh straneh, da se varujejo daljne škode, pa s tem tudi povekša rodovitnost zemlje in povekša tudi davčna moč. Želel bi bil pač, da bi se natančneje bilo po­ udarjalo v predlogu gospodarskega odseka, da se urav­ nava Mirne proglasi za deželno podjetje, — in da bi se pozvedavalo pri interesentih, koliko so oni pri­ pravljeni pripomoči k zgradbenim troškom, pa da bi se naprosila tudi vlada, naj ona že zdaj povč svoje stališče in naznani, s kolikimi odstotki bode priskočila k temu vzajemnemu delu. Ker pa to namerava vender tudi predlog, katerega stavi gosp. poročevalec, oziroma gospodarski odsek, in ker sem prepričan, da po na­ potilu, katerega dobi deželni odbor, naprošena bode tudi c. kr. vlada, da se udeležuje pri dotičnih lokalnih poizvedbah in pri pregledanju in ustanovitvi zg vad­ benega črteža, ne smatram za neobhodno potrebno, da bi stavil kak poseben predlog, ampak podpiram le to, kar je nasvetoval gospod poročevalec.

Abgeordneter Dr. Ritter v. Gutinaitsthat:

Hoher Landtag! Ich erlaube mir, als nächster Nachbar des Nassenfußer Bezirkes, die dortigen Verhältnisse und insbesondere die Lage der dortigen Landwirtschaft genauer kennend, den vorliegenden Gegenstand dem wohlwollenden Entgegenkommen des hohen Landtages und der eingehenden Würdigung des Landesansschusses bestens anzuempfehlen. Die von den Herren Vorrednern beschriebene Gegend ist wirklich von einer natürlichen Beschaffenheit, dass man glauben müsste, sie hätte Anspruch auf eine bessere Zukunft. Der ganze Bezirk ist von braven, fleißigen und arbeitsamen Leuten bewohnt, die sich größtentheils der Pflege der Land­ wirtschaft widmen. Der dortige Boden ist auch vorzüglich dazu geeignet, sehr fruchtbar und insbesondere für Futter- prodnction geeignet, daher auch die dortigen Wiesen sich durch Ertragsfähigkeit auszeichnen. Auch sind dort bedeu­ tende Wasserkräfte vorhanden, welche sich für Mühlen und Fabriksetablissements bestens eignen würden, kurz, es wären