169 IX. seja dne 5. julija 1901. —

feilt Druckfehler vorliege, sondern diese Post thatsächlich I in das Erfordernis hinein gehöre, damit wieder Bienen gekauft werden können. Diese Angelegenheit wurde von mir schon vor zwei. Jahren, und auch im vorigen Jahre behandelt und ich will mich nicht der Geschmackslosigkeit schuldig machen, das­ jenige, was ich damals gesagt habe, zu wiederholen. Nebrigens glaube ich and), dass diese Sache noch in der Erinnerung der Herren hasten wird. Ich erwähne also nur kurz, dass die Besorgung des Bienenhauses früher dem zweiten Lehrer oblag, dass er aber nur einen mäßigen Erfolg gehabt hat Der Lehrer selbst erklärte aber, dass er kein Bienen­ züchter sei, und seine Kenntnisse nur vom Herrn Dolenc erworben hat. Es ist begreiflich, das man theoretische Kenntnisse nicht in so kurzer Zeit praktisch verwerthen kann. Der Director Dolenc war der Ansicht, dass nur das Unverständniss und die Kurzsichtigkeit des betreffenden Lehrers am Misserfolge schuld sei und erklärte, selbst die Leitung von nun an übernehmen zu wollen, da er ein ausgezeichneter Bienenfachmann sei. Nun waren wir überzeugt, dass von dem Momente an ein colossaler Umschlag bei der Bienenzucht eintreten werde, und wir heuer schon einen Ertrag von diesen Bienenhanse erhalten werden. (Veselost. — Heiterkeit). Ich war daher sehr erstaunt, dass bei der ausgezeichneten Fachkenntniss des betreffenden Herrn wir abermals Bienen kaufen müssen, und es wurde mir von Seite des Herrn Referenten über einen Bericht, welchen der Director vorgelegt hat, mit­ getheilt, dass „žalibog“ int Bienenhause „smola“ ist. Es ist nun žalibog sehr merkwürdig, dass die Bienen statt Honig Pech erzeugen. (Veselost. — Heiterkeit). Die Bienen sind größtentheils wieder zu Grunde gegangen. Daraus ist also zu ersehen, dass in Stauden die Bienenzucht überhaupt unmöglich ist, wenn so ein her­ vorragender Fachmann, als welchen sich der Director selbst ausgibt, zu dem Erfolge kommt, dass man Heuer- Wied er Bienen kaufen muss Es ist dies Beweis genug, dass die Bienenzucht in Stauden nicht am Platze ist, auch nicht als Lehrmittel, denn es würde den Schülern doch nur gezeigt werden, wie man Bienen nicht züchtet. Dies aber, glaube ich, ist nicht zweckentsprechend und aus diesen Gründen bean­ trage ich, die Post pr. 60 K. in Tit. 5 zu streichen.

Deželni glavar:

Gospod poslanec Povše ima besedo.

Poslanec Povše:

Jaz bodem prav kratek in se ne bodem čisto nič v meritum spuščal ter izražam z obžalovanjem, da se je zopet ponovljeno moralo govoriti o tej stvari. Izprosil sem si besedo le v to, da opravičim, zakaj je referent ta znesek postavil v proračun in na­ svetoval deželnemu odboru, da pritrdi tej postavki in sicer zato, ker je čebeloreja predpisan učni predmet na zavodu in ker mora deželni odbor oskrbeti učna sredstva. Iz stvarnega stališča zelo obžalujem, da ponesrečeno uspeva, ampak visoka zbornica mora priznati, da je bila dolžnost deželnega odbora skrbeti

IX. Stistmg mn 5. Juli 1901.

v tem oziru za potrebna učna sredstva, in upati je, da bode deželni odbor ravno vsled teh opazk po­ trebno ukrenil, da se tudi v tej stvari, ki ne potre­ buje učenih mož, in treba le nekoliko več skrbi in previdnosti in varnosti, pri tem razmere zboljšajo. Upati je, da se bode posrečilo v to izvršitev najti na zavodu sposobnega oskrbnika in zato bi prosil, da bi visoka zbornica pritrdila nasvetu referenta, da ta mali znesek ostane v proračunu.

Deželni glavar:

Gospod poslanec dr. Tavčar ima besedo.

Poslanec dr. Tavčar:

Visoka zbornica!

Častiti gospod predgovornik grof Barbo spo­ minjal se je pri tej priliki dogodka v zadnji seji in sicer tako, da je nekako med besedami dal razumeti, da je pravzaprav njegovo stališče ravno tisto kakor go­ spoda poslanca Schweigerja. In to je dokazal tudi tekom današnjega svojega govora, polastivši se neke na­ vade angleškega parlamenta. Če tam ni kak minister parlamentu po volji, izbrišejo mu nekoliko funtov od plače, seveda ne toliko, da bi mož moral vsled tega stradati. Gre se samo za to, da se s tem izreče želja parlamenta, da se minister odslovi. Tako se je gospod poslanec grof Barbo danes polastil neke samo po sebi jako malenkostne stvari, s katero hoče isto do­ seči, kar hočejo v angleškem parlamentu doseči glede ministra, namreč to, da bi se grmska šola iznebila vodje Dolenca. Mislim pa, da smo, če se proti grmski šoli ne more nič drugega navajati, kakor tista nesrečna čebeloreja, lahko s šolo popolnoma zadovoljni. Jaz mislim, da je gospod poročevalec vitez Langer jako dobro poudarjal, da bolezen grmske šole ne tiči v smoli čebelnjakov!, ampak čisto drugod, v tem namreč, da se je šola v resnici črez prvotni okvir razširila in da so se ji stavile naloge, katerim osobje ne more ustreči. Graščinska posestva v obče ničesar ne ne­ sejo. Opozarjam pa tukaj, da tisto razširjenje delo­ kroga ni krivda deželnega odbora. Seveda mora de­ želni odbor tukaj v visoki zbornici igrati nekako tisto ulogo, kakor vodja Dolenc. Če se poslanci je­ zijo in se hočejo nad kom znesti, imajo na razpo­ lago na eni strani deželni odbor, na drugi strani pa vodjo Dolenca. To sta tista „Prügelknaben“, ki mo­ rata na vsak način biti tepena. Opozarjam pa na to, da je deželni odbor neprestano imel samo za mig ljaji visoke zbornice gaziti. Vsak trenutek, če človek nič hudega ni pričakoval, sklenila se je kaka reso­ lucija, nabralo se jih je cela kopa in med njimi tudi takega plevela, da človek ne more umeti, kako so se mogle skleniti od tako odlične korporacije, kakor je visoki deželni zbor kranjski, take resolucije! Vsi se spominjate imenitne enkete, katere oče je bil pri­ jatelj Lenarčič (Poslanec Lenarčič — Abgeordneter Lenarčič: „O ne!“), no pa kdo drugi, ampak vsled’tiste enkete se je na grmski šoli predpisalo knjigovodstvo, ki je tako komplicirano, da se mora človek kar ču­ diti in da se mora pripoznati, da že to knjigovodstvo