fine-tune/ocr_test_db/Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani ... (25.02.1897, letnik 38, številka 11)_16.txt

219 XL seja dne 25. februarija 1897. -

in ker se je ljudstvo tako krepko lotilo dela, upati je, da v malo letih prebijemo katastrofo, ki je našo deželo zadela po trtni uši. Pa ne le ljudstvo samo, ampak tudi država in dežela imata pri tem velik interes, ker v prvi vrsti gre za to, da ustraja ljudstvo na rodni zemlji in da ni primorano, daleč preko širnega morja v Ameriki si iskati zaslužka in kruha za vsakdanje življenje. Iz obnovljenih vinogradov pa bo tudi državi in de­ želi prihajal davek v obilnejši meri in gotovo je, da je od dežele izdani tisučak za obrestovanje najetega posojila dobro naložen. Visoki deželni zbor naj torej poleg 17.800 gld., ki se imajo pokriti iz deželnega zaklada, še dovoli, da deželni odbor naj m e posebno posojilo 10.000 gld. v svrho, da se potom brezobrestnih posojil pospeši obnovljenje vinogradov. Za letos bo na ta način mogoče kaj uspešnega storiti in se ozirati tudi na prošnje iz okrajev, n. pr. iz Krškega, ki bi sicer malo ali nič ne dobili. Za prihodnje leto pa bodi dežel­ nemu odboru skrb, da izposluje pri visokem c. kr. poljedelskem ministerstvu izdaten, nad 100.000 gld. znašajoč prispevek iz državnega kmetijskega inve­ sticijskega zaklada 10 milijonov goldinarjev, ki so ima po obljubi visokega ministerstva letos ustanoviti. Ker bo to posojilo brezobrestno, bo imela dežela le prevzeti nekako garancijo in tako bo mogoče, v to svrho najeti visoke svote, da se potem izdatno in hitro pospeši zopetna zasaditev opustošenih vino­ gradov in omogoči, da se bodo kmalo vrnili časi, ko bodo prijazne vinske gorice zopet ozelenele, s tem pa tudi pripomore dobremu in krepkemu našemu ljudstvu do blagostanja in boljše bodočnosti. (Ži­ vahno odobravanje na levi. — Lebhafter Beifall links.)

Deželni glavar:

Želi še kdo besede? Gospod poslanec Pfeifer ima besedo.

Poslanec Pfeifer:

Visoka zbornica! Vsak izmed nas je prepričan, da naša po raznih nezgodah ubožana dežela bo težko zadostovala vedno rastočim zahtevam za brez­ obrestna posojila. Da se vsi uničeni vinogradi hitro obnove, bo morala država prispevati v večji meri k brezobrestnim posojilom. To je pa mogoče, ako bi se dajala brezobrestna posojila iz tako imenovanega investicijskega zaklada, ali pa da Se prenaredi zakon z dne 28. marca 1892, št. 51. drž. zakona, tako da se odvzame deželam pretežko breme in zakon uravna v tem smislu, da bi dežele manj prispevale k brez­ obrestnim posojilom, morebiti le v tistem razmerji, v katerem stoje deželni dohodki k dohodkom države. To urediti bo dolžnost državnega zbora. Pri tej priliki opozarjal bi visoko zbornico na tiste cerkvene župnijske in kapelanske vinograde, ki so po trtni uši uničeni, in ki so po svoji ugodni legi najbolj pripravni za vinograd. Pripovedovalo se mi je na volilnih shodih in pri drugih prilikah, da se na imenovane vinograde ne dajejo brezobrestna po-

XI. Sitzung atu 25. februar 1897.

sojila. Župniki, kapelam imajo užitek vinogradov le za čas službe, pa ne za čas svojega življenja. Kdo bo žrtvoval, kje bo dobil dotični užitkar toliko denarja, da obnovi vinograd, ko en oral novega nasada stane 6 do 10 sto gld. To vprašanje ne more ostati ne­ rešeno že radi dobrega ugleda ne. Imenovani vinogradi namreč morajo biti uzorni in v vzgled drugim vinorejcem. Če po trtni uši uni­ čeni vinogradi v ugodni legi ostanejo pusti in ne ponovljeni, je to slab vzgled. Poleg tega utegne država prisiljena biti dopla­ čati duhovniku tisti dohodek, ki je odpadel pri vino­ gradu vsled uničenja po trtni uši ter dopolniti pri­ manjkljaj iz državne blagajne do zneska postavne kongrue. Z ozirom na to predlagam resolucijo. Visoki deželni zbor skleni: „Deželnemu odboru se naroča, da stopi v do­ govor z visoko vlado v ta namen, kako in na kakšen način bi se dajala brezobrestna posojila na cerkvene, župnijske in kapelanske po trtni uši uničene vino­ grade, ki so po svoji ugodni legi naj bolj primerni za vinograd.“ Končno izražam željo, da bi se iz deželne trt­ ni ce dajale trte vinogradnikom po znižani ceni ozi­ roma brezplačno, ker velika večina vinorejcev žalibog še toliko ne zmore, da si preskrbi najpotrebnejše stvari za vsakdanje življenje. Ob enem priporočal bi deželnemu odboru, da ves svoj vpliv porabi v to, da se rešijo prošnje za brezobrestna posojila kakor hitro mogoče ter posojila izplačajo takoj, ko je dotični prositelj z vršil potrebna dela, prekopavanje oziroma zasejanja. Kakor znano, izplačajo se posojila v dveh obro­ kih : prvi po prekopavanji dotičnega sveta, drugi po zasajenji trt — proti temu se sicer ne da ugovarjati — napačno pa je po mojem mnenji, da se ta dva obroka posebej intabulirata, kar se praktikuje pri glavarstvu v Grnomlji, kakor se mi je to pravilo na volilnih shodih v Beli Krajini. Vsled tega napačnega postopanja napravijo se prvič ljudem nepotrebni stroški — če tudi bi ti stroški ne bili drugi, kakor da dotični dolžnik plača dvakrat uročnino. Drugič pa lahko nastane nedostatek, da je en del enega in istega dolga vknjižen na I. mestu, drugi del — recimo na zadnji stopnji. Očividno je torej, da prvi na dobrem mestu vknjiženi obrok je popolnoma varen, drugi pozneje na slabšem mestu vknjiženi obrok vsled zgorej na­ vedenega postopanja lahko v zgubo pride, namreč v tem slučaji, če se mod I. in II. obrok vrinejo drugi upniki, kar sc prav lahko zgodi. Ker polovico teh posojil daje naša uboga de­ žela, je dolžnost deželnega zastopa, varovati deželo pred vsako izgubo, ki utegne nastati vsled navede­ nega postopanja. S tem zvršim svoje današnje opazke ter izrekam v imenu vinogradnikov najtoplejšo zahvalo gospodu predgovorniku za njegovo krepko, uspešno posredo­ vanje, po katerem dobe vinogradniki 10.000 gld. več posojila, kakor je bilo prvotno nasvetovano.