29 lines
5.2 KiB
Plaintext
29 lines
5.2 KiB
Plaintext
|
354 XIV. seja due 8. febiuvarija 1896. — XIV. Sibling ant 8. Februar 1896.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
ministerstvo nekaj primernega ukrenilo v tem oziru, da se je izdala določba ob, roki, katere se hoče doseči, da bi se dostikrat izdatni troski pri skupnih agrarnih zadevah primernejše razvrstili na posa mezne slučaje. Dosedaj namreč ni bilo nobenega pravega navodila. Poljedelsko ministerstvo je de želnemu odboru predložilo tako navodilo, deželni odbor ga je odobril in zato je samo po sebi ra- zumevno, da ne preostaje drugega, nego da se visoka zbornica temu odobrenju pridruži. Istotako je deželni odbor vse potrebno ukrenil glede sta novanja in se je popolnoma dogovoril z deželno vlado. Ker je odsek prepričan, da v tem oziru deželnemu odboru ni bilo mogoče drugače posto pati, kakor je postopal, zato predlagam, da visoka zbornica marg. št. 85.—89. blagovoli v vednost sprejeti.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Deželni glavar:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati in prosim, da go spodje, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Prosim nadaljevati poročilo.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Poročevalec dr. Tavčar:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
V marg. št. 90. se nam poroča o stanji agrar- skih operacij. Iz tega poročila razvidi visoka zbor nica, da se agrarski slučaji v istini prav močno množe, in iz tega poročila dalje razvidi visoka zbornica, da vzlic temu, da se mora pripoznati, da agrarsko oblastvo deluje kolikor mogoče hitro in vestno, agrarski posel le počasi napreduje. V zadnjem letu, na katero se ozira poročilo dežel nega odbora, je mnogo več novih slučajev na- rastlo, nego se je pričetih slučajev končno rešiti moglo. Iz tega vidi visoka zbornica, da bo agrarski posel v deželi še dolgo časa se nadaljeval in da še ni pričakovati, da bi se agrarske operacije končno dognale. Visoki deželni zbor je na tem polji že večkrat naglašal in tudi storil potrebne ukrepe v ta namen, da bi se postopanje pri agrarskih ko misijah kolikor mogoče pospešilo in da bi se pri posameznem slučaji uradno postopanje kolikor mogoče skrčilo. Dotični koraki niso bili vselej s popolnoma dobrim uspehom zvršeni, in končno se mora pripoznati, da se na tem polji ne more vsega doseči, kar bi bilo želeti. Krivda leži v tem, da imamo za Kranjsko zakon, ki natančno do zadnje pike odloča, kako postopati v vsakem po sameznem agrarskem slučaji in sicer zakon, ki je deloma napravljen po uzorih iz drugih kronovin, delomo pa po uzorih zakona, ki je veljaven na Nemškem, kjer je vrednost dotičnih zemljišč ve lika in taka, da se jej vrednost zemljišč na Kranj skem nikakor ne da primerjati. Napaka se je zgo dila takrat, ko smo sprejeli ta zakon in posledica je ta, da se agrarske operacije ne dajo drugače vršiti, kakor po predpisih tega zakona. Cisto opra
|
|||
|
|
|
|||
|
|
vičeno je, če pravi vlada, da ne more drugače postopati, kakor po zakonitih predpisih. Ako bi pa bili takrat, ko smo delali zakon za Kranjsko ozir jemali na to, da so zemljišča pri nas dostikrat silno majhne vrednosti, bi se bila dobila postava, po kateri bi se bilo vpeljalo dosti krajše, priprav- nejše in tudi dosti cenejše postopanje, ker to, vi soka zbornica, si ne moremo utajiti samim sebi, da so troški pri posameznih agrarskih operacijah dostikrat taki, da dosežejo vrednost dotičnega zemljišča. To se pravi, agrarska operacija dostikrat v posameznih slučajih toliko pogoltne, kakor je zemljišče vredno, ali pa troški to vrednost še celo presežejo. Ampak, kakor rečeno, mi nimamo dru gega izhoda, ker imamo zakon, po katerem se imajo agrarna oblastva ravnati, priznati pa se mora, da vestno postopajo po predležečih zakon skih predpisih in priznati tudi, da delujejo objek tivno, pridno in kolikor mogoče hitro. Kakor pa vidite iz marg. št. 91., so agrarske operacije do tični kredit, ki ga je dežela dovolila, pogoltnile tudi v zadnjem letu in iz tega se lahko prepri čamo, da bodo agrarske operacije deželi tudi v prihodnje prouzročevale dosti troškov. Ker je odsek prepričan, da se pri obstoječem zakonu s kako resolucijo ne da ničesa doseči, predlaga samo, da naj se marg. št. 90. in 91. v zameti v vednost.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Deželni glavar:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Želi kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne, prosim glasovati. Gospodje, ki ^se strinjajo s predlogom gospoda poročevalca, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Daljna točka je:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Ustno poročilo upravnega odseka o letnem poročilu deželnega odbora, in sicer o § 6.: Občila.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschns- ses über den Rechenschaftsbericht des Landesausschusses und zwar über § 6: Connnunicatio nen.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Poročevalec Lenarčič:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Visoka zbornica! Cast mi je poročati o 8 ^ letnega poročila deželnega odbora in tukaj je orne niti v prvi vrsti, da je deželni odbor tako, kakci že lansko leto, se oziral na želje, izražene v PieJ šnih zasedanjih, da je namreč o delovanji ces ni odborov predložil nekak tabelarični izkaz. 11 vi|| nam podaja deželni odbor te izkazke na strane 190., 192., 194, 196., 198. in 200 letnega porocga. Iz teh izkazkov je natanko razvidno vse delovanj cestnih odborov po deželi. Na strani 190. ». P ' vidimo, daje znašala skupna dolgost vseh ökrajn in deželnih cest 2170 km, in nekoliko čez; o
|
|||
|
|
|