35 lines
5.6 KiB
Plaintext
35 lines
5.6 KiB
Plaintext
|
Nemäki jezik ima veliko pomembo za vse na- rode kot kulturni jezik, ali da se naä kmet v öasili, kader malo nemäki zna, s tem ponaäa, je temu vzrok edina korist, osobni interes. Naä kmet namreö dobro v6, da niti naj manjäi uradnik, Le beriö ne more po- stati pri naäih uradnijah, ako ne zna nemäki (Vese- lost — pobvala — Heiterkeit — Beifall), naä kmet dobro vs, da Se „frajtar“ ne bode postal pri vojakih, ako ne zna nemäki (Veselost—Heiterkeit), naä kmet dobro \6, da je najbolj spoätovan pri uradnijah, ako zna nemäki, onemu pa, ki zna samo slovenski ali vsaj slovensko uradovanje tirja, vrate kazejo in ga, ako je mogoöe z beriöem iztirajo, kakor je g. Kramariö zadnjiö razloSiti hotel. Te prikazni je po celem Kranj- skem to edini pravi vzrok. (Pobvala — Beifall.) Flamanski kmet zna ravno toliko in kako francoski, kakor naä nemski in odnoäaji so v Belgiji za Fla- mance ravno taki, kakor so za nas v Cislajtaniji. Ali za nje se Nemci potezajo kakor za svoj „Bruder- stamm", Slovane pa imenujejo „Struppige Kariatyden« j Häupter". (Gromeöa pobvala — Stürmischer Beifall.) [ To je razlika! (Veselost — Heiterkeit). Da je deäelni odbor dozdaj nemäki uradoval, znano je, ali äe le lansko leto je v njem narodna veöina zaöela gospodariti in vse se ni dalo na enkrat na vrat na nos prelomiti. Ravno za to pa, da bi to stanje ne ostalo zmirom nenaravno, stavil sein zad njiö jaz svoj predlog o tej zadevi, da se popolnoma in izkljuöljivo vpelje v deMnih uradib slovenski jezik, se vd da z varovanjem narodne ravnopravnosti. Go- spod Kromer bode gotovo po tem moj predlog naj- iskrenejäe podpiral, nadejam se vsaj tega, ker moj predlog na to meri, da se tej nekrivici enkrat za vselej v okom pride in celö odpravi. (Veselost — Heiterkeit.) Kar je g. Kromer rekel o razäirenji nemäkega jezika, gotova je istina in veliko skrb ali neskrb bi mi imeli, ako bi ne hoteli temu v okom priti. Kajti, ko bi naäa inteligencija ne gledala na svoj narodni jezik, bi se dalo matematiöno izraöuniti, v kolikem öasu bi moral naä narod iz liste ziveöih narodov zgi- niti. To nam dovelj kaze Koroäko, kjer se malo giblje in kako slabo gre Slovencem tam, kar se tice narodnosti. Da se pri nas kaj tacega ne zgodi, nam je porok naäe narodno soöutje in treba nam je vpreti se germanizmu vsemi silami. Da bode nemäki jezik svojo veljavnost zmirom imel, ravno tako, kakor zdaj, nam kaze, ako pogle- damo v Svico, ali v Renske provincije, kar mi zna g. dr. Klun pritrdili, ker je tam potoval, tamkaj zna skoraj vsak kmet francoski jezik, ravno tako na Ba- denskem, ali ne zavoljo tega, ker ima francosöina historiöne pravice, ampak, ker je kulturni jezik, ki se nikdar spodriniti ne more. Francoski kot kulturni jezik bode tam zmirom veljavo imel, ako ravno go- vor6 in piäejo po uradnijah in äolah v domaöem nem- äkem jeziku, in se öutijo kakor Nemce, ali romanska kultura bode zmirom imela prevago nad germanskim elementom. Ravno tako se bode pri nas godilo; mi se ne bomo nikdar odtezali in tudi se neöemo odte- zati germanski kulturi, ona nam koristi, ali mi imamo se v6 „gewiffe Grenzen", v javnem zivljenju, namreö v äolah in uradnijah, tu mora vse slovenski postati in tudi bode (Pohvala — Beifall). Na koncu je g. Kromer rekel, da je pri nas „Aschenbrödel" nemäki jezik in mislim, da sem s tem
|
|||
|
|
|
|||
|
|
ravno popolnoma dokazal, da nihöe od nas ne misli nemäöine za zapeöek potisniti, ampak tudi pri nas naj ostane v javnem zivljenju domaöi jezik prvi, kar se pa tiöe nemäkega jezika, kot kulturnega, se mu ne bodemo nikdar odtezali. (2iva pohvala — leb hafter Beifall). Landeshauptmann:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Da der Herr Berichterstatter auf das Wort verzich tet, so eröffne ich die Spezialdebatte. Der Kopf des Gesetzes ist kein Gegenstand der Ver handlung , wir gehen daher gleich auf das Gesetz üher.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Bei der Abstimmung werden die §§. 1, 2, 3, 4 und die Ausschußanträge a, b, c ohne Debatte in 2. und 3. Lesung angenommen. — Pri glasovanju obveljajo §§. 1., 2., 3., 4. ino nasveti odborovi a, b, c brez razgo- vora v 2. in 3. branji.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
II. Bericht deö Finanzausschusses über Voran
|
|||
|
|
|
|||
|
|
schlag des Domesticalfoudes für das Jahr 1870.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
(Beilage 66.)
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Avgeordneter Koren:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Im Erfordernisse ist unter der 4. Rubrik „Auslagen deS Theaterfondes" ein SummationSfehler, eS soll näm lich die Summe statt 4469 fl. die Summe von 4519 fl. eingestellt werden.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Landeshauptmann:
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Diese Rubrik wird in der Borlage mit 4519 fl. richtig gestellt werden.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Die richtig gestellte Vorlage lautet nun — Poprav- ljena predloga se zdaj glasi: (Beilage 66.)
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Bericht
|
|||
|
|
|
|||
|
|
deö Finanzausschusses über den Voranschlag deö Domesti- calsondeö für daö Jahr 1870.
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Hoher Landtag! Der Finanzausschuß hat den in der Landtagsvorlage Nr. 20 als Subfond des Landesfondes vorkommende» Domesticalsond nach der Weisung deö H. Landtages in dem Voranschlage pro 1870 geprüft, und eö werden un ter vorläufiger Äufrechthaltuug der daselbst ausgewiesenen bisher üblich gewesenen Rubriken die einzelnen Positionen mit den folgenden Zifferansätzen zur Genehmigung be antragt :
|
|||
|
|
|
|||
|
|
A. Im Erfordernisse: 1. Rubrik: Besoldungen und Functionö- gebühren: Functionsgebühr des Landeshauptmannes . 2000 fl. — kr. Functionsgebühr der 4 Landesausschüsse h 1000 fl 4000 „ — „ Sekretär 1200 „ — „ Ein Protokollist, Registrator u. Erpeditor 840 „ — „ Ein Kanzlist 420 „ — „ Ein Kanzleidiener . 315 „ — „ Für Realitäten-Jnspection ......... 400 „ — „ Der Eustoö deö Landesmuseums . . . 472 „ 50 „ Der Burghausmeister .........................315 „ — „ Der Amtsbote............................ 300 „ — „
|
|||
|
|
|
|||
|
|
Zusammen . . 10262 fl. 50 kr.
|
|||
|
|
|