35 lines
5.5 KiB
Plaintext
35 lines
5.5 KiB
Plaintext
|
186 XI. seja deželnega zbora kranjskega dne 7. jan. 1886. — XI. Sitzung des krain. Landtages am 7. Jän. 1886.
|
||
|
|
|
||
|
|
sirijskem že več let prihajale tožbe, da pomanjkuje zdravnikov, in posvetovali so se dotični deželni zbori, kako bi se temu v okom prišlo. Vsi deželni zbori, Tirolski, Solnograški, Dolenji- in Gorenji-Avstrijski, so veliki prijatelji tako imenovanih kirurgičnih šol. Vsako leto stavili so tam predloge, naj se zopet v življenje pokličejo kirurgične šole.
|
||
|
|
|
||
|
|
Vladni zastopniki so povsod naglašali, da to ni več mogoče, ker se morajo v vseučiliščih izšolati le taki zdravniki, kateri so v vseh vedah medicine iz- vežbani, ne pa polovičari. Prepričan sem, da se ne bodejo nikdar več ustanovile kirurgične šole, ker po mojih mislih 3letna šola ne zadostuje, da se ono raznovrstno znanost pridobi, katero potrebuje zdravnik ali ranocelnik. Zaradi tega tudi mislim, da bodo vse te dežele prišle končno do sklepa, da nastavijo le medicine universe doktorje, se ve da jih bodejo morali boljše plačati.
|
||
|
|
|
||
|
|
V prvi vrsti je Moravski deželni zbor storil velik napredek, ko je pred 2 letoma sklenil postavo in uredil zdravniška posla tako, da ima skoro vsaka občina svojega zdravnika. Res je to velika žrtev bila, ker mora dežela plačati veliko tisoč goldinarjev za občinske zdravnike. Tudi češki deželni zbor bode se letos bavil s tem vprašanjem in menim, da ga bode tako rešil, kakor na Moravskem. Ali razmere na Češkem in na Moravskem so vse druge, kakor pri nas. Tam pomanjkanja zdravnikov ni in češka univerza toliko medicine doktorjev izreja, da jih je v vsakem selu dovolj. Tam so le finančne razmere krive, da se število zdravnikov ne množi.
|
||
|
|
|
||
|
|
Jaz sem tudi tega mnenja, da, naj se uredijo naše občine, kakor se hočejo, nikdar ne bodo zmožne teh žrtev, da bi mogle vzdržavati svojega zdravnika, ker pod 700 gld. letne plače ne bode Med. Doktor šel v kakšno vas. Pri nas je ta praksis, da se daje zdravniku po dve remuneracij iz okrajnih blagajnic, tako se godi v nekaterih krajih na Gorenskem in Notranjskem, in le vsled takega postopanja imajo dotične občine svojega diplomisiranega zdravnika.
|
||
|
|
|
||
|
|
Meni se zdi sklep, kterega je letos storil spo- dnje-avstrijski deželni zbor, jako praktičen. Neki poslanec stavil je predlog, da se v deželni proračun stavi svota 3000 gld., onim občinam, katere so revne in niso v stanu plačati zdravnika, daje se podpora do 200 gld. na leto. Tudi pri nas bi tak predlog bil jako umesten zaradi tega, ker imamo vender že veliko takih krajev, ki so v stanu zdravnika vzdr- ževati in prav dosti takih krajev, kateri bi nastavili zdravnika, ko bi dežela nekoliko pomagala k dotič- nim stroškom. Zaradi tega bi posebno priporočal de- želnemu odboru, da bi v prihodnjem letu prišel iz svoje inicijative z predlogom, da bi deželni zbor go- tovo svoto za zdravstvene potrebe odmeril in pozvedil one občine, katere so potrebne ali katere so v stanu vzdržavati po svojih lastnih močeh zdravnika. To sem hotel omeniti pri tej prošnji.
|
||
|
|
|
||
|
|
Poročevalec Grasselli:
|
||
|
|
|
||
|
|
Prečastiti gosp. deželni predsednik, kakor po- slanec dr. Bleiweis vitez Trsteniški sta oba poudar- jala važnost, nujnost in težavo tega vprašanja in vse to bode le deželnemu odboru v spodbujo, da v pri- hodnjem zasedanji ustreže želji vse dežele in vrhu tega morebiti ozira se na to, kar je posebno gosp. poslanec dr. Bleiweis vitez Trsteniški izrazil. Kajti za prvi čas po mojem mnenji res ne bo druge po- moči, kakor ta, da bode dežela nekoliko pripomogla za plačo posameznih občinskih zdravnikov.
|
||
|
|
|
||
|
|
Deželni glavar:
|
||
|
|
|
||
|
|
Prosim tiste gospode, ki sprejmo odsekov nasvet, naj izvolijo se vzdigniti.
|
||
|
|
|
||
|
|
(Obvelja — Angenommen.)
|
||
|
|
|
||
|
|
5. Priloga 47. — Poročilo finančnega odseka o proračunih deželnih do- brodelnih naprav za l. 1886, (k prilogi 17/B).
|
||
|
|
|
||
|
|
5. Beilage 47. — Bericht des Finanzaus= schusses über die Voranschläge der Landes= wohlthätigkeitsanstalten-Fonde pro 1886 (zur Beilage 17/B).
|
||
|
|
|
||
|
|
Poslanec dr. Vošnjak:
|
||
|
|
|
||
|
|
Prosim besede! Slavni zbor! V 4. seji dne 9. decembra 1885. je slavni deželni zbor sklenil po nasvetu finančnega odseka, naj se naroča dežel- nemu odboru, da stopi v dogovor z redom usmiljenih sester zavolj premembe, oziroma odpovedi pogodbe dne 23. februarija 1876. l. Vsled tega sklepa je deželni odbor precej bil pisal redu usmiljenih sester in naročil brzi odgovor. Odgovor je došel, ali ne tako povoljen, kakor se je pričakovalo. Kajti po nasvetu dne 9. decembra 1885. bi morale se pri režiji in hrani nekatere cene znižati in na podlagi tega je proračun izdelan bil in sicer pri bolnišnici bi se imela znižati režija in hrana za 3000 gld. in pri blaznici bi se tudi bila znižala za blizo 4000 gld. Iz predloga reda usmiljenih sester se pa vidi, da bi se nikakor ne moglo tako znižanje doseči, ampak se bi pri bol- nišničnem zakladu prihranilo kakih 700 gld. in pri blazničnem zakladu 3000 namesto 4000 gld. Torej bi deželni odbor v neprijetnem položaji bil, ker bi imel 4000 gld. premalo v proračunu in bi moral za toliki znesek proračun prekoračiti. Ker je ta dopis tudi v tem oziru važen, ali se pogodba z redom usmiljenih sester odpove ali ne, zatorej nasvetujem, da se odstavi današnjo poro- čilo finančnega odseka o proračunih deželnih dobro- delnih naprav iz dnevnega reda in se naj ta dopis reda usmiljenih sester izroči finančnemu odseku v pretres, kateri bi potem ob enem poročal zastran pogodbe z usmiljenimi sestrami in zastran proračuna dobrodelnih naprav.
|
||
|
|
|
||
|
|
(Obvelja — Angenommen.)
|
||
|
|
|
||
|
|
6. Ustno poročilo finančnega odseka o §. 8. marg. št. 1 —14. letnega poročila „šolstvo.“
|
||
|
|
|